CELJE – Zaposleni v družbi Avto Celje (AC), ki je še nedavno veljala za največje celjsko podjetje na področju prodaje vozil ter servisne stroke, so zelo jezni na svoje vodstvo in lastnika. Ne samo da so letos še brez plač in poravnanih prispevkov, še veliko bolj jih jezi, ker je sodišče odobrilo prisilno poravnavo, ki jo je zahtevalo vodstvo AC, namesto stečaja, ki so ga predlagali sami. Ta bi jim omogočil prijavo na zavod za zaposlovanje in prejemanje skromnega nadomestila. Zdaj so se nekateri prisiljeni preživljati z dohodki zakoncev ali celo svojih otrok...
Sindikalist Ladi Rožič svari, da je skrajni čas, da začneta policija in sodišče opravljati svoje delo, saj je norčevanje iz delavcev že prešlo mejo dobrega okusa. AC zaposlene še kar vabi na delo, pa jim niti prevoznih stroškov in malic ne more poravnati, kaj šele plač, v delavnicah ni več orodja. Družba ima za dobrih devet milijonov dolgov, kar je dvakrat več od osnovnega kapitala, torej spada naravnost v stečaj, ne pa v prisilko. Toda podjetje se je konec lanskega leta nekoliko reorganiziralo – iz delniške družbe so se preoblikovali v d. o. o. in tja prenesli tehnične preglede (40 delavcev) in upravo (15). Znamke Toyota, Ford in Peugeot so z njimi seveda prekinile sodelovanje.
Zahteve strnili v 300.000 evrov
»Prisilna poravnava je le nategovanje in bi bila smiselna še ob koncu lanskega leta. Zdaj je to metanje mrtvega ptiča v zrak. Glavni krivec je lastnik. Naj se s svojo jahto odpelje na Mavricius in v svojih apartmajih počaka, da se zadeva pomiri! Kaj ni dovolj za sankcioniranje, če najameš za osem ali devet milijonov kreditov, pa veš, da jih ne boš mogel vrniti? Delavci smo svoje zahteve strnili v 300.000 evrov. Vsa Zupančeva podjetja so v krahu,« pove Ludvig Žafran, predsednik sveta delavcev AC. Še 47 jih vztraja, preostalih dvajset je dalo odpoved. Lastnika Darka Zupanca in direktorja Branka Šibakovskega bodo ovadili zaradi izčrpavanja podjetja v škodo delavcev ter neizplačevanja plač in prispevkov.
Izkušnje kažejo, da so možnosti, da bi delavci na sodiščih dosegli svoje, v takšnih primerih skromne. Tega se vodstvo AC gotovo zaveda. Šibakovski je sicer povedal, da sta kredite najemala njegova predhodnika Anton Guzej in Jože Fidler, zato naj raje ovadijo njiju, bi pa AC na daljši rok lahko vrnil kredit, ampak so ga zablokirali, zato so Toyota, Ford in Peugeot spakirali kovčke. Po njegovem bi delavci del krivde morali iskati tudi pri sebi, kajti ob inventuri so se pokazali blagovni primanjkljaji – poleg orodja sta izginila še dva velika oljna soda, a ju je nekdo nato pripeljal nazaj. Dejal je, da želi družbi in zaposlenim samo dobro, da pa je podjetje poleg stečaja in prisilke imelo še možnost izdelave načrta za presežne delavce bodisi bi zaposleni napisali izredne odpovedi in na zavodu počakali na boljše čase Avta Celje.