Pridelava belega zelja v Sloveniji je v času samostojne države sramotno upadla skoraj za polovico. Medtem ko smo ga še leta 1991 pridelovali na več kot 1000 hektarjih in skupno na leto pridelali krepko čez 30.000 ton tega nacionalnega živila, ki je leta in leta preganjalo lakoto iz naših mest in s podeželja, smo ga lani pridelali le še 16.000 ton.
Količinska nihanja pri pridelavi so zares velika, hkrati pa je pridelek odvisen od izbrane sorte, ki je odvisna od namembnosti. Kristina Ugrinovič s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) nam je povedala: »Pridelek zelo tradicionalnega varaždinskega zelja lahko doseže 40 ton na hektar, medtem ko s sodobnimi sortami lahko pridelamo tudi do 80 ali 100 ton na hektar.«
Z 20.000 na 15.000 ton
Pridelava zelenjave v Sloveniji v zadnjem desetletju izrazito upada. Kot rečeno smo ob osamosvojitvi zelje pridelovali na več kot 1000 hektarjih polj, leta 2000 so zeljne glave rasle na 750 hektarjih, pridelali smo ga 27.000 ton. Do leta 2005 se je površina pridelave skrčila na 700 hektarjev, še vedno smo pridelali 25.000 ton, kar pomeni, da je kmetijstvo še bilo v kondiciji. Leta 2008 se je površina pridelave celo povečala, na 841 hektarjev, kmetje so pobrali 27.000 ton zeljnatih glav. Toda že čez dve leti, se pravi leta 2010, smo zelje pridelovali na le še 578 hektarjih in ga pridelali le še 20.000 ton, medtem ko smo ga lani sadili na 632 hektarjih površin in pridelali prav tako okoli 20.000 ton.
Manjša nihanja v obsegu pridelovalne površine povzroči kolobar, toda zaradi skoraj dvakrat manjše pridelave v času samostojne Slovenije bi morala odgovorne za kmetijstvo v državi Sloveniji boleti glava. Čeprav je padec proizvodnje v prvih letih po osamosvojitvi do neke mere pričakovan, saj smo se odprli evropskemu trgu, je krčenje pridelave v drugem desetletju nerazumljivo.
V letih 2003 in 2007 je k majhnemu pridelku zelenjave poleg manjših površin pripomogla suša. Pridelki na hektar so namreč močno odvisni od vremenskih razmer. Leta 2010 je bilo vreme pridelovalcem naklonjeno, zato statistika beleži dobrih 6 % višji pridelek na hektar kot preteklem letu.
Odkupne cene zelja
do dna
Kot nam je povedal Milan Peternelj iz kranjske Kmetijsko-gozdarske zadruge (KGZ) Sloga, bo letos pridelava zelja v povprečju 20 % večja kot lani. »Ker je zelja dovolj, so se tudi odkupne cene znižale.« V KGZ Sloga tako od kmetov odkupujejo manjše, do dva kilograma težke zeljnate glave za nadaljnjo prodajo po 15 centov za kilogram. »Cena zelja za kisanje je še nekoliko nižja in se vrti od 12 do 13 centov za kilogram. Precej višja pa je odkupna cena varaždinskega zelja, ki je namenjeno za solate in sarme, to je 25 centov.«
Zaradi zadostnih količin zelja na trgu so trenutne razmere za prodajo neugodne. Kmet zelenjavar Marjan Jurečič iz Velikega Mraševega na Krškem polju nam je povedal, da so bile cene pred mesecem in pol podobne kot danes na Gorenjskem. »Je bilo pa letos pri nas kar preveč dežja na našem koncu, zelje je gnilo in razvili so se škodljivci.« Kmetje so za pridelavo torej porabili vsaj 20 % več denarja, kot bi ga sicer, tako so stroški naraščali in izničili nekoliko večji pridelek, odkupna cena pa je nizka in težko ga je prodati. Ceno niža zelje iz Makedonije, Srbije, Nizozemske in tudi iz Hrvaške. Strategije za ohranitev pridelave pa, kot kaže, v državi ni.
| Vodilno med kapusnicami Leta 2010 smo v Sloveniji imeli 754 tržnih pridelovalcev kapusnic, torej tistih, ki pridelujejo zelenjavo za prodajo. Na kar 79 % svojih obdelovalnih površin so pridelovali belo zelje, vse druge kapusnice, cvetačo, rdeče zelje, ohrovt, brokoli, kolerabico, brstični ohrovt in kitajski kapus, so pridelovali na preostalih 21 %. Citat Čeprav je padec proizvodnje v prvih letih po osamosvojitvi do neke mere pričakovan, saj smo se odprli evropskemu trgu, je krčenje pridelave zelja v drugem desetletju nerazumljivo. |
