BISTRICA OB SOTLI, KRŠKO – V družini Hohnjec so se že pred leti odločili, da bodo del prihodka ustvarili s kmetije, ki danes meri 11 hektarjev.
»Kmetija je premajhna, da bi se kakor koli specializirali, zato kombiniramo pridelavo buč in vina,« pove 49-letni Jože Hohnjec, ki skrbi za pridelavo, medtem ko je žena Darja vzgojiteljica v vrtcu. Najstarejši sin Anže se je izšolal in že odšel od doma, na kmetiji pomagata 22-letni Urh in 17-letni dijak Vid.
Trenutno pridelujejo buče na 5 hektarjih, zraven obdelujejo še 20.000 trt vinograda, po preostalih pašnikih se pase nekaj telic.
Čeprav je pridelava buč zaradi cenjenega bučnega olja v zadnjem času zelo priljubljeno, je bučarjem vreme v zadnjih dveh letih pridelek dobesedno zdesetkalo.
»Lani je bilo preveč dežja in smo pridelali le okoli 300–400 kilogramov suhega semena na hektar, letos pa zaradi vročinskih valov prav tako ne bo kaj prida pridelka,« Hohnjec ne pomni, da bi jih že kdaj prizadelo dvakrat zapored.
Vročina in toča
Na polju pri vasi Kalce-Naklo na Krškem polju buče že leta prideluje tudi 62-letni Alojz Vintar, ki jih poseje na en do dva hektarja na leto. »Svoje zemlje nimam toliko, da bi lahko šel na široko in kolobaril, kar je pri bučah kar pogoj za dobro letino, zato le toliko.« Ob dobri letini pridela nekaj sto litrov bučnega olja, letos pa sta mu sonce in toča vzela pol pridelka.
»Letos sem sejal na dveh poljih. Ko je udarila vročina in je bilo sušno, sem jih na prvem polju lahko zalival, na drugem sem zamudil tri dni, je bilo preveč in letina je šla. Poleg tega je v začetku junija udarila toča in nam dodobra potolkla buče. Zdaj je, kar je,« pove Vintar, ki sicer sam doma posuši semena, preden jih pelje na stiskanje. Na podstrešju si je uredil priročno sušilnico, ki jo je sestavil iz betonske mreže, nanjo razpel gostopleteno mrežo, spodaj napeljal cev, vanjo postavil ventilator, pred njega pa plinski grelec in tako seme pravočasno in dobro posušil. »Če bom natočil dobrih 100 litrov, bo veliko.«
Hohnjec pojasni, da je običajni pridelek na hektar 700 kilogramov posušenega semena: »Če pridelamo 500 kilogramov, smo ekonomsko gledano na ničli, vsak kilogram nad tem je šele zaslužek.«
Cena kilograma posušenih bučnih semen je bila od 3 do 3,5 evra: »Ker je letos že drugič pridelek v Sloveniji zaradi vremena več kot prepolovljen, bo cena zagotovo poskočila,« meni Hohnjec. S tem se bo podražilo tudi bučno olje, za liter moramo danes pri kmetu odšteti od 15 do 17 evrov.
Letos je buče močno prizadelo sonce: »Buča nekako prenese temperature do 30 °C, idealna za bučnice kot tudi stročnice je 25 °C, pri višjih začne rastlina slabeti, cvetovi venejo in ni opraševanja,« pove strokovnjak za buče Janko Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije.
Slovenska in gleisdorfska golica
»Da je letina zadovoljiva, mora biti povprečni premer buče vsaj 30 centimetrov,« namigne Hohnjec. Medtem ko se sprehajava po bučnem polju, slikovito pokaže na edino bučo, ki ustreza tej velikosti, večina drugih pa je debelih manj kot 20 centimetrov.
Večina slovenskih pridelovalcev buč med oljaricami seje slovensko golico ali avstrijsko gleisdorfsko golico: »Obe sorti sta si na moč podobni, skoraj ni razlik,« pravi Verbič in dodaja: »V zadnjem času sejejo tudi hibride, ki so predvsem primernejši za obdelavo.«
V Sloveniji oljne buče pridelujemo na več kot 6000 hektarjih, površina niha tudi zaradi kolobarja. Po mnenju Verbiča bi lahko glede na razmere pridelavo oljnih buč morda še za malenkost povečali, a pod pogojem, da kmetje olje prodajo na domačem dvorišču in po sejmih. »Gre za nišno priložnost prodaje na dvorišču, s pripombo, da je fino, če je kmet iznajdljiv in si sušilnico postavi sam.« Tako kot je to uredil Vintar.
Tri kile semena za liter olja
Za liter kakovostnega bučnega olja potrebujemo od 2,5 do 3 kilograme kakovostno posušenega semena. Hohnjec pojasni, da je pridelava olja od sajenja buč do stiskanja in polnjenja kar zapletena: »Najprej je treba pripraviti seme, polje preorati, posejati, v času rasti primerno obdelovati, nato buče pobrati in pridobiti seme, tega moramo tako in zelo skrbno posušiti, nato stisniti v olje, napolniti steklenice in prodati.«
Verbič opozarja, da je treba sveže seme takoj posušiti: »Sicer se zelo hitro razvije plesen in posledično toksini, kar pa ni hec.«
Trenutno je na slovenskem trgu povpraševanje večje od količine pridelanega olja, zato ga kmetje tako ali drugače prodajo. Kot poudari Verbič, so bili na specifični okus bučnega olja svojčas navajeni le na severovzhodu Slovenije, danes ga uživamo po celotni državi. Povpraševanje po njem je tudi v Avstriji, kjer je cena še nekoliko višja. Tja bi se ga morda splačalo izvažati, a seveda nimamo takih količin.
A bolj kot vse drugo kmete zadnje čase skrbi nepredvidljivo vreme. Vintar, denimo, ne pomni tako deževnega leta kot lani in takih vročinskih udarov kot letos. Kmetje še menijo, da so avstrijski pridelovalci v veliki prednosti, saj je tam dovoljenih precej več fitofarmacevtskih sredstev za tretiranje buč kot pri nas, poleg tega je tam dovoljena uporaba tretiranega semena, pri nas pa ne.