LJUBLJANA – Grška kriza in negotovost se poglabljata iz dneva v dan. Na eni strani stiska ljudi, na drugi politični interesi in na tretji strani upniki, ki so tako ali drugače financirali Grčijo. Ena od držav je tudi Slovenija, ki bi v najslabšem možnem scenariju izgubila 1,6 milijarde evrov. Kljub izračunom nekdanjega ministra Francija Križaniča, ki je v posojilu in jamstvih leta 2010 videl priložnost za zaslužek Slovenije ...
Ekonomist Matej Lahovnik je prepričan, da Slovenija podobno kot drugi posojilodajalci velikega dela teh posojil in poroštev ne bo nikoli dobila nazaj. »Posojilodajalci bodo velik del odpisali. Zdaj gre za to, da se zagotovi tekoče delovanje države,« je povedal za oddajo Odmevi na nacionalni televiziji. Grčija ni pripravljena na resne strukturne reforme, zato je tam siva ekonomija še vedno problem, še vedno se ljudje prej upokojujejo kot drugod, plače in pokojnine so denimo v Grčiji višje kot v Sloveniji, izdajanje računov pa je prej izjema kot pravilo, pravi.
Davorin Kračun pa je prepričan, da bo Grčija izstavila račun celotni EU, in to ne glede na rezultat referenduma. Meni tudi, da je treba razumeti zagato Ciprasa. Obljubljal je, da varčevanja ne bo, da se bosta Grkom cedila med in mleko, po drugi strani pa je tu pritisk upnikov in EU, ki ne sme dopustiti, da katera od njenih članic kolabira (doživi kolaps). »Imamo borbo Ciprasa na dveh frontah, domači in tuji. Upniki in EU morajo iz Grčije potegniti, kar se le da, Cipras pa mora izpolniti predvolilne obljube. Gre za dve množici, ki imata zelo majhen presek, če ta sploh obstaja. Cipras igra zelo tvegano igro.«
Lahovnik meni, da je bil paket, ki ga je trojka pripravila za Grčijo, najboljši med najslabšimi in da se zdaj po ponedeljku, ko je postalo jasno, da se bo kriza stopnjevala, revolt počasi usmerja proti vladi in vladajoči stranki. Lahovnik je še prepričan, da Cipras v tem trenutku rešuje predvsem sebe, in predvideva, da bo vsak naslednji ukrep, ki ga bo trojka dala Grčiji, le še slabši, saj da Grčija vsak dan izgublja.
