LJUBLJANA – Opozicija v DZ, ki danes obravnava problematiko likvidacije Probanke in Factor banke, vztraja pri razkritju imen odgovornih za nastale razmere. »Pošteno do davkoplačevalcev bi bilo, da vemo, koga bomo reševali,« je dejal Marko Pogačnik (SDS). V koaliciji ravnanje vlade in Banke Slovenije večinoma ocenjujejo kot odgovorno in vestno.
DZ ima za obravnavo problematike Probanke in Factor banke, ki so jo zahtevali v poslanski skupini SDS, na voljo 10,5 ure časa. Pobudniki izredne seje želijo ugotoviti, kakšno je stanje v bančnem sistemu in kako varen je. Zahtevajo tudi poročilo z razlogi za likvidacijo Probanke in Factor banke ter poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evrov in izplačil nad tem zneskom.
Naj se razkrije, koga bodo reševali davkoplačevalski evri
Medtem ko je država Banki Slovenije za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v SDS ocenjujejo, da porabljeni davkoplačevalski denar ne bo oživil bančnega sistema ali ga naredil delujočega. »Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo,« je zahteval Pogačnik.
Pogačniku se zdi nedopustno, da bodo davkoplačevalci sanirali obveznosti zasebnih bank, medtem ko uprava, nadzorniki in deponenti z nad 100.000 evri očitno ne bodo nosili nobene odgovornosti za nastale razmere. Zagotovil je, da bo šla njegova stranka do konca. »Borili se bomo, da se razkrijejo vse zadeve, odgovorni pa sprejmejo odgovornost,« je dejal in dodal, da s tem misli na tiste, ki so te dve banki upravljali, predvsem pa na Banko Slovenije.
Slovenske kvazielite so se vozile z raznimi jahtami, račun izstavljen davkoplačevalcem
Tudi v SLS menijo, da je treba imena razkriti. Kot je dejal Franc Bogovič (SLS), gre za slovenske kvazielite, ki so se vozile z raznimi jahtami in razpolagale z razkošjem, ki ga ne moreš zaslužiti v normalnem času. V resnici pa so živeli na račun, ki bo zdaj izstavljen davkoplačevalcem, je bil kritičen.
Prav tako v NSi po besedah Ljudmile Novak ne pristajajo na to, da se breme slabega vodenja in odločitev o bančnem sistemu spremeni v breme davkoplačevalcev. Za svoje odločitve morajo odgovarjati tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja, torej člani uprav in nadzornih svetov bank, je poudarila. Posebej veliko odgovornost nosijo najvišji funkcionarji v državi, med njimi guverner in člani sveta Banke Slovenije, tudi bivši, je dejala.
Jazbec drugače ne zna
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec drugega načina od tega, da bodo vsi davkoplačevalci plačali za slabe kredite v teh bankah, ne vidi. Glede razkritja imen odgovornih pa je ponovil, da nekaterih podatkov zaradi spoštovanja zakona o bančništvu preprosto ne smejo posredovati.
Če bi dopustili stečaj Probanke in Factor banke, bi to zelo povečalo nezaupanje v slovenske banke in s tem povzročilo nenadzorovan odliv depozitov v tujino, se je z guvernerjem strinjal Jerko Čehovin (PS). Ob tem se je zahvalil vladi in Banki Slovenije, da sta »v teh težkih, občutljivih in negotovih časih zmogli dovolj poguma in strokovnega znanja in sprejeli najboljšo možno rešitev v danih razmerah«.
Tudi Matevž Frangež (SD) je vlado in centralno banko pohvalil, da sta s pravočasno profesionalno in z za slovenske razmere zelo neobičajno diskretno akcijo preprečili razrast panike v slovenskem bančnem sistemu. Za davkoplačevalce bi bil stečaj obeh bank najdražja rešitev, ne le zaradi izgube depozitov države in državnih podjetij v teh bankah, ampak tudi zaradi učinka prelitja problema iz teh bank v celotni slovenski bančni sistem in gospodarstvo, je dejal.
Prav tako je način reševanja obeh bank podprla Marija Plevčak (Desus). Nadzorovana likvidacija pomeni najcenejšo možno rešitev za davkoplačevalce, ob tem pa ne smemo pozabiti, da ima v teh bankah depozite veliko slovenskih podjetij, je dejala. Osnovni namen t. i. celotne reševalne akcije je vsekakor varovanje stabilnega bančnega sistema v celoti. Ob tem je poudarila, da so lastniki in akterji zasebnih bank povsem odgovorni za poslovanje oz. povzročeno izgubo.
Plačali bomo vedno davkoplačevalci
Bojan Starman (DL) je podvomil o ukrepanju Banke Slovenije. »Tudi zadnji ukrepi me navajajo k temu, da dejansko ne vemo točno, kaj bi želeli narediti, kaj bomo naredili in koliko nas bo stalo,« je dejal. Kot je dodal, se s tem dela panika med državljani, ki jih je strah, ali bodo še imeli za kruh ali ne oz. ali bomo vse zmetali v bančni sistem brez dna.
Jazbec je navzoče na izredni seji še posvaril, da bi v primeru propada vseh slovenskih bank strošek za davkoplačevalce znašal približno 15 milijard evrov. »Plačali bomo pa vedno davkoplačevalci,« je dejal.
Vsi ukrepi, ki jih izvajajo, so sicer namenjeni predvsem temu, da bi obrestna mera na naš dolg padla in bi se lahko dolgoročno vzdržno zadolževali. Sanacija celotnega bančnega sistema bo namreč draga. Slaba banka, na katero se bodo prenašale slabe terjatve vseh drugih bank, bo izdala obveznice s poroštvom države, ki jih bo za približno štiri milijarde evrov. Za to pa se bomo verjetno morali zadolžiti, ker tega denarja danes v Sloveniji ni, je dejal.
