LJUBLJANA – »Nedvomno lahko ugotovimo, da se je trend upadanja cen stanovanj v večjih urbanih središčih ustavil. Ne moremo pa še reči, da se obrača, saj so zvišanja povprečnih cen minimalna.« Tako piše v Poročilu o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2015 Geodetske uprave RS (Gurs). Po njihovem mnenju je najbolj verjetno, da nas čaka obdobje stagnacije ali zmerne rasti prometa in manjših nihanj cen stanovanj, ki narekujejo utrip na slovenskem nepremičninskem trgu. »Še vedno ne smemo povsem zanemariti niti možnosti poslabšanja socialnogospodarskih okoliščin in dejavnikov, ki vplivajo na nepremičninski trg, kar bi lahko privedlo do ponovnega krčenja prometa in nadaljnjega upadanja cen nepremičnin,« še dodajajo.
Od leta 2008, ko so bile cene stanovanj najvišje, so najbolj upadle tam, kjer so bile pred krizo najvišje:
– na območju Obale brez Kopra se je povprečna cena rabljenega stanovanja v primerjavi z letom 2008 znižala za 32 odstotkov;
– v Kopru, predvsem zaradi pospešenega zniževanja cen v preteklih treh letih, za 29 odstotkov;
– v Celju so se znižale za četrtino;
– v Ljubljani za 24 odstotkov;
– na območju okolice Ljubljane za 23 odstotkov;
– v Mariboru za 22 odstotkov.
Zanimiv je podatek, da so cene stanovanj v Celju ponovno izenačene z mariborskimi, medtem ko so bile pred krizo višje. Najmanjši upad cen so zabeležili v Kranju, in sicer za 15 odstotkov.
Na osrednjeslovenskem območju se je trend upadanja cen ustavil: cene stanovanj so ostale na najnižji ravni od začetka njihovega spremljanja.
Za desetino več prodaj stanovanj v Ljubljani
V Ljubljani je Gurs lani evidentiral približno 2700 prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah oziroma za desetino več kot leta 2014, ko je njihov promet v primerjavi z letom 2013 zrasel za okoli 30 odstotkov. Povprečna cena rabljenega stanovanja se v primerjavi z letom prej ni spremenila, v primerjavi s cenovnim vrhom 2008 pa je bila za približno četrtino nižja.
Če prestolnico gledamo po območjih, je kvadrat najdražji v središču mesta (2340 evrov za kvadratni meter) in na Viču (2170 evrov), najcenejši, 1860 evrov, pa v Mostah. V Bežigradu in Šiški pa je cena enaka – 1920 evrov.
Lani je Gurs evidentirali okoli 28 tisoč kupoprodajnih poslov z nepremičninami, ki so bili sklenjeni na prostem trgu ali javnih dražbah. Njihova skupna vrednost je znašala okoli 1,6 milijarde evrov. V primerjavi z letom 2014 se je število evidentiranih poslov povečalo za dva odstotka, njihova skupna vrednost pa za štiri odstotke, navajajo v poročilu za lani. Leta 2014 se je število poslov v primerjavi z letom prej povečalo za desetino, če gledamo po vrednosti pa za 22 odstotkov. Največ poslov, kar 44 odstotkov, je bila sklenjenih za stanovanja, 23 odstotkov za hiše, po osem odstotkov za pisarne in zemljišča za gradnjo, preostalo pa odpade na ostale nepremičnine. Dražbe Lani se je v primerjavi z letom 2014 število prodaj nepremičnin na prisilnih dražbah zmanjšalo za osem odstotkov, njihov vrednostni obseg pa za tretjino, kar bi lahko kazalo tudi na nižje izklicne cene, ki so posledica prilagajanja cen realnemu povpraševanju na ponovljenih dražbah. Zanimiv je podatek, da je Gurs leta 2009 evidentiral manj kot 200 prisilnih javnih dražb za nepremičnine, zaradi krize pa je njihovo število začelo skokovito naraščati, tako da je leta 2014 že skoraj doseglo številko 1200. |