RIBČEV LAZ – Spomini na dogodke novembra 2013 v Ribčevem Lazu v Bohinju niso zbledeli. Gradbeni inšpektorji so s pomočjo policije s praga lesene hišice pregnali stanovalca Darka Kuzmiča in njegove podpornike, nato so gradbeni stroji porušili črno gradnjo. Nekaj dni zatem so sprejeli moratorij na rušenje črnih gradenj. Ko smo spremljali dogajanje, smo glasno razmišljali, da se je moralo za domom Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) podirati zaradi višjih interesov. Na ministrstvu za okolje in prostor so zagotavljali, da se motimo, da se le izvajajo predpisi. A glej ga, zlomka! Danes sta dom CŠOD in okolica, ki sega zadaj še čez del funkcionalnega zemljišča, kjer je nekoč stala sporna lesena hiška, eno samo gradbišče.
Rastejo novi temelji?
»Obnova doma CŠOD v Ribčevem Lazu pravzaprav ni moja zgodba. Toda kot občan, kot državljan in ne nazadnje kot človek, ki je bil grobo pregnan z območja Ribčevega Laza, se javno sprašujem, kje sta Triglavski narodni park in občina Bohinj in kakšno je njuno mnenje glede posegov v naravo,« je kot vedno neposreden Darko Kuzmič, po večinskem mnenju vzorčni primerek krivice, ki so mu jo leta 2013 z odločbo inšpektorata za okolje in prostor servirali z najvišjih vrhov oblasti. Padel je njegov edini dom. »Vodja CŠOD Alenka Kovšca mi je dva meseca pred rušenjem zagotavljala, da ne bo izvršitve dejanja, da se tam ne načrtuje nič, ne obnove ne novogradnje, na, pa se zdaj dokazuje, da je bilo vse splanirano.«
Gradbišče je postalo moteče za mnogo domačinov, ki so že zdavnaj postali alergični na poseganje države v njihov življenjski prostor, in slišali smo: »Delajo še eno ogromno rak rano sredi TNP, ki se desetletja ne bo zacelila.« Kuzmič poprime: »Na gradbeni tabli piše, da gre za adaptacijo objekta. To ni res. Poleg vsega bodo razširili parkirišča, videl sem tudi, da se za domom, v smeri moje hiške, postavljajo temelji za nov objekt.«
Ne le Kuzmič, tudi Rudi Bregar je moral sam podreti hiško v bližini: »Očitno je to zemljišče že od leta 2012 ali še prej nekomu namenjeno. Jaz in Bregar, skrita v gozdu v Ribčevem Lazu, sva bila najbolj moteča elementa v Bohinju, tistih 600 oziroma še več črnih gradenj v občini Bohinj in na območju TNP pa ne? Zdaj se dela golosek, izdana so gradbena dovoljenja...« Kuzmič se zjezi! »Vsi vedo, da moja hiška ni bila črna gradnja!« In se sprašuje, kje so skriti zasebni interesi. »Vsak dan srečujem ljudi, ki imajo črne gradnje v Bohinju. V obraz se mi smejijo!«
Ne grem nikamor!
Najbolj znani brezdomec v Sloveniji pove: »Tista porušena hiška v Ribčevem Lazu ni bila vredna nič, a je bila moj grad. Sin se mi je rodil tam... Vedno se sprašujem, zakaj jaz, zakaj meni. Nikomur nisem v življenju storil žalega. Vsi črnograditelji so, ko so porušili meni, postali srečni in zadovoljni, saj so vedeli, da bo po tistem vzpostavljen moratorij na izvajanje odločb o rušenju črnih gradenj. Jakličevi, Türkovi, številni slovenski bogataši imajo v Bohinju, na Pokljuki, na Obali vse narejeno na črno.«
Do danes nismo nikjer zasledili odgovora, zakaj je morala pasti Kuzmičeva hiša, narejena pred letom 1967, zakaj ni bila legalizirana. Januarja letos bi morala biti na seji državnega zbora na dnevnem redu tudi razprava o črnih gradnjah. »Nihče se noče pogovarjati o tem. Ko bodo sprejemali zakon o teh prekletih črnih gradnjah, hočem imeti govor sredi izvoljencev ljudstva!« pravi Prekmurec, ki je desetletja živel na Gorenjskem. »Nihče me ne vpraša, kako živim, kako se preživljam iz dneva v dan. Imam 280 evrov podpore na mesec, več ne. Dela na dobim. Kot da bi želeli, da izginem iz Bohinja. Zdaj so naredili ogaben poseg v naravo na območju Ribčevega Laza, prej pa so zagotavljali, da se tam ne bo delalo nič. Ne grem nikamor! Ne bodo se me znebili, edino če me spravijo pod rušo!«
| CŠOD: Samo obnavljamo Alenka Kovšca, v. d. direktorice Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, nam je zatrdila, da novih objektov na območju, kjer stoji dom CŠOD v Ribčevem Lazu, ne bo: »Dom v celoti rekonstruira CŠOD, hkrati si prizadevamo pridobiti sredstva iz evropskih virov za energetski del prenove. Pri obnovi ne sodelujejo zasebniki. Če pa bo padla odločitev, da se energetska prenova zagotovi iz evropskih sredstev, je pogoj razpisa, da si mora CŠOD kot investitor pridobiti zasebnega partnerja, ki investira svoja sredstva v obnovo. Obnova doma poteka v treh fazah. Prva gre po planu, datum dokončanja pa še ni znan, saj potekajo pogajanja o pridobitvi sredstev za energetsko obnovo.« Kovščeva pojasnjuje, da bo dom tako rekoč v celoti obnovljen, vendar stari del, ki je zaščiten, ni predmet prenove. O posegih v naravo pa pove: »Sklep naravovarstvenega soglasja, pridobljenega na Agenciji RS za okolje, ministrstvo za okolje in prostor, je 4. novembra 2014 s strokovnim mnenjem št. 3510-131/2014-4, ki ga je napisal upravljalec Triglavski narodni park, navedel, da je poseg skladen z varstvenim režimom narodnega parka.« |
CŠOD: Samo obnavljamo
Alenka Kovšca, v. d. direktorice Centra šolskih in obšolskih dejavnosti, nam je zatrdila, da novih objektov na območju, kjer stoji dom CŠOD v Ribčevem Lazu, ne bo: »Dom v celoti rekonstruira CŠOD, hkrati si prizadevamo pridobiti sredstva iz evropskih virov za energetski del prenove. Pri obnovi ne sodelujejo zasebniki. Če pa bo padla odločitev, da se energetska prenova zagotovi iz evropskih sredstev, je pogoj razpisa, da si mora CŠOD kot investitor pridobiti zasebnega partnerja, ki investira svoja sredstva v obnovo. Obnova doma poteka v treh fazah. Prva gre po planu, datum dokončanja pa še ni znan, saj potekajo pogajanja o pridobitvi sredstev za energetsko obnovo.« Kovščeva pojasnjuje, da bo dom tako rekoč v celoti obnovljen, vendar stari del, ki je zaščiten, ni predmet prenove. O posegih v naravo pa pove: »Sklep naravovarstvenega soglasja, pridobljenega na Agenciji RS za okolje, ministrstvo za okolje in prostor, je 4. novembra 2014 s strokovnim mnenjem št. 3510-131/2014-4, ki ga je napisal upravljalec Triglavski narodni park, navedel, da je poseg skladen z varstvenim režimom narodnega parka.«
