POPLAVE

Kus: Vodotoki se od leta 2010 pa do danes niso kaj veliko očistili

Objavljeno 06. november 2014 19.19 | Posodobljeno 06. november 2014 19.19 | Piše: STA, Ma. F.

Civilna zaščita je pripravljena na izzive, ki jih prinašajo naravne nesreče.

Fajfarjeva ulica v Ljubljani.

LJUBLJANA – Ocene škode po zadnjih poplavah v Ljubljani še ni, bo pa, kot je za STA dejal pristojni za zaščito in reševanje v Mestni občini Ljubljana Robert Kus, manjša kot leta 2010. Civilna zaščita je po njegovih besedah pripravljena na izzive, ki jih prinašajo naravne nesreče, med drugim bodo odzivnost povečali z gradnjo južne postaje gasilske brigade.

Vodja mestnega oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo je v pogovoru izrazil željo, da bi še več ljudi sodelovalo v sistemu zaščite in reševanja, vendar pa so eno želje, drugo pa dejanske zmožnosti proračuna, pravi. Vseeno se v oddelku trudijo, da bi število zaposlenih v gasilski brigadi kljub zakonu o uravnoteženju javnih financ oziroma upokojitvam ostalo na enaki ravni.

»Včasih smo kar jezni, da je to področje izključno v pristojnosti države. Dejstvo je, da se vodotoki od leta 2010 pa do danes niso kaj veliko očistili,« je povedal o ukrepih za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Meni, da bi življenja ljudi in njihova lastnina morali imeti prednost pred varovanjem rastlinskega in živalskega sistema. »Strokovnjaki pa so si enotni, da je nujno izvesti državni prostorski načrt (DPN) za protipoplavno varovanje jugozahodnega dela Ljubljane in občine Dobrova - Polhov Gradec. Če bi bili ukrepi iz načrta izvedeni, sem prepričan, da marsikateri del Ljubljane, na primer Vič in Vrhovci, v zadnjih poplavah ne bi bil poplavljen,« doda.

Težava denar?

»Govorimo o stroških v višini okoli 50 milijonov evrov, samo poplave leta 2010 pa so v Ljubljani, kot rečeno, povzročile okoli 40 milijonov evrov škode. Mislim torej, da je vložek v protipoplavne ukrepe bistveno manjši, kot bi bile morebitne posledice povodnji,« meni Kus.

Jugozahodnega dela Ljubljane ne more rešiti nič drugega kot pa zadrževalniki, za kar pa morajo dobiti še soglasje agencije za okolje, ki pa ga že dolgo čakajo. Imajo tudi tu nekaj težav z odkupi zemljišč. Mestna občina Ljubljana v letu 2015 načrtuje odkup vseh teh zemljišč, leto pozneje pa gradnjo zadrževalnika.

Gradnja na poplavno ogroženih območjih

Po poplavah leta 2010 se je zavedanje o poplavni ogroženosti povečalo in od takrat je tudi agencija za okolje zelo striktna, je povedal pristojni za zaščito in reševanje. »Gradnjo na tem območju namreč prepoveduje ali pa jo dovoli le z izvedbo protipoplavnih ukrepov.«

Zaklonišča v Ljubljani

V Ljubljani je po besedah Kusa okoli 780 zaklonišč. Ljubljanska občina razpolaga s 33 javnimi zaklonišči, ki jih mora vzdrževati, za vsa ostala pa so zadolženi lastniki oziroma upravniki v imenu lastnikov. »Roko na srce, naša javna zaklonišča so po večini sredi zelenic in zaradi tega zelo vlažna, zato ne vidim možnosti, da bi bili ljudje daljše časovno obdobje nastanjeni v njih,« pojasni.

Ukrepanje ob naravnih nesrečah

»Sodelovanje policije, reševalcev in naših poklicnih gasilcev je nujno, saj potrebujemo drug drugega. Tudi na operativni ravni ni nobenih težav,« je povedal in dodal, da so nesreče priložnost, da še bolj sodelujejo s Slovensko vojsko, s katero z izjemo formalnih pogovorov nimajo večjih sodelovanj, ker imajo vsak svoj program. »Poplave leta 2010 v Ljubljani pa so pokazale, da je pomoč vojske smiselna predvsem zato, da našim prebivalcem nudimo čim hitrejšo pomoč na ogroženih območjih. Ljudi pa je treba opozoriti, da morajo za svojo lastnino tudi sami poskrbeti.«

Deli s prijatelji