Mohant je ena smrdljiva reč, edinstveno bohinjski sirarski proizvod zaudarja tako, kot da bi se v topljeni sir za mazanje poscala kamela. In ta jedko zaudarjajoči vonj se je priplazil v nosnice čez praznike in par dni pred tem, ko so nad glavami gorenjskega konca, kjer imam spalnico, ropotali vojaški pilatusi. Zato sem se pomujal na Jesenicah, ko so fantje in dekleta, ki radi nazdravijo z laškim pivom, s štafetnim plavanjem na 24 ur zbirali denar za prizadete otroke. Ja, sem skočil ponoči v vodo in eno uro zbiral dva kilometra in še sto čez za te otroke manjšega boga, pa iz svoje denarnice dal desetaka evrov za dober namen. Naslednji dan, ko so me zbudili pilatusi nad streho, sem jo stisnil na poseben rojstni dan.
Dva smrkolina, sedem let sta praznovala, Mariša in Nejc, sta se odpovedala darilom vseh starih atov, babic, prijateljev in drugih stricev, denar pa so dali v posebno škatlo, ki je šla v roke za izdajo knjige za otroke s posebnimi potrebami. In čeprav mi je srce igralo od veselja, ker sem vedel, da bom našemu cenjenemu bralstvu opisal ta dogodka, mi je v nosnicah smrdelo, ker je nad glavami ropotalo!
V Lescah so se šli neko svetovno padalsko prvenstvo v skokih na cilj. To je videti tako: letalo odpelje padalce na tri kilometre, potem pa ti skočijo, se v zraku vrtijo, nekaj metrov pred tlemi zavrejo svoja padala in s peto, kjer je špica, pritisnejo na petnajstcentimetrsko tarčo. In to potem seštevajo.
Gledalcev je bilo, skupaj z mano, na finalnem delu tega oh in sploh prvenstva, sedemnajst! So pa letala naše vojske šest dni ropotala in v nebo vozila padalce, ki so bili večinoma že malček debelušni in sivolasi, pili so pivo in jedli klobase. Saj bi bilo še vse sprejemljivo, če ne bi vedel, da ena ura vojaškega letala pilatus stane nekaj manj kot osemsto evrov. Leteli so šest dni po dvanajst ur, ko je bila špica tekmovanja, pa je namesto enega moral voziti še en pilatus. Sem prešteval ure in prišel do podatka, da je naša vojska častila nekaj minut manj kot sto ur poletov, ki stanejo vsak nekaj manj kot osemsto evrov na uro.
Obrambni minister Aleš Hojs ni imel tolikanj poguma, da bi za padalce kupil trimetrsko lojtro v železnini za 27 evrov in bi zabijali ošpičeno peto v tarčo s skokom z nje. Preostali denar pa bi namenili tem, ki ga potrebujejo bolj kot neki po zraku frfotajoči modeli.
