METLIKA – »Pred desetimi leti sva s partnerjem Marinom Maršičem od KZ Metlika kupila stanovanje v hiši dvojčku, a šele pozneje sva izvedela, da gre za objekt brez urejenih papirjev. Da sva plačala kupnino, sva najela kredit, ki ga bova plačevala še štiri leta, a v zemljiški knjigi se ne moreva vpisati kot lastnika,« razočarano začne svojo zgodbo pripovedovati Nada Mihalič iz Metlike in se spomni let, ko je njen partner še delal pri podjetniku.
Takrat sta Nada in Marino stanovala na Suhorju, najemnina je bila visoka, zato sta spremljala ponudbo nepremičnin na trgu. »Obrtnik je bil partnerju dolžan precej denarja, čeprav mu je potem delovno in socialno sodišče priznalo le 2500 evrov. Bivši delodajalec se je začel sam dogovarjati z banko in direktorjem KZ Metlika Jožetom Cajnarjem, saj je zadruga prodajala stanovanje v montažni hiši na Mestnem logu, kjer so prej živeli obrtnikovi sorodniki. Lokacija nama je bila všeč, ker pa je bil partner kreditno nesposoben, saj mu je podjetnik na plačilnih listah prikazoval nižjo plačo, zato je bil tudi na pogojno kazen obsojen na sodišču, nama je celo uredil kredit na banki. Partner ni dobil stanovanjskega kredita, ampak gotovinskega. Očitno so že takrat vedeli, da stavba nima urejenih vseh papirjev, bova pa kredit dobro plačala; banka nama je odobrila 26.400 evrov, vrniti jih bova morala 39.000,« je nadaljevala Nada.
Kupo-prodajno pogodbo je overil tudi notar in kupca, ki sta bila prepričana, da bo tako tudi urejen vpis v zemljiško knjigo, sta verjela, da bi ju on že opozoril, če bi bilo kaj narobe. »Šla sva na zaupanje, sicer pa se na takšne posle niti nisva spoznala. So pa v zadrugi h kupo-prodajni pogodbi sestavili tudi aneks o znižanju celotne kupnine 27.000 evrov. Z aneksom se je namreč podjetnik zavezal, da bo izvedel adaptacijska dela v isti stavbi, vrednost teh del bi bila 2000 evrov, aneks je bil podpisan, ni pa bil overjen niti davek ni bil plačan, in je zato neveljaven. A obrtnik dolga do nas še danes ni plačal in to za sodišče ni kaznivo dejanje,« je dodala. Po vselitvi sta Nada in Marino vložila štiri tisočake v obnovo stanovanja, za kar sta prav tako najela kredit.
4 tisočake sta po vselitvi vložila v obnovo stanovanja.
Ko pa sta Nada in Marino le štiri mesece po nakupu hiše dobila dopis notarja, da se ne moreta vpisati v zemljiško knjigo, ker da ni urejena etažna lastnina, so se začele težave. »Zadruga vztraja, da plačava 2000 evrov kupnine, čeprav je bil za ta znesek sklenjen aneks, prav tako pa v zadrugi pravijo, da smo si prilastili del skupnih prostorov, čeprav smo zanje dobili ključe. Gre za del zaprtega hodnika, ropotarnico, ta prostor je prej uporabljal bivši najemnik in smo si v ta prostor povečali kopalnico, prav tako uporabljamo garažo, ki je navedena tudi v kupo-prodajni pogodbi. Skupaj naj bi zadrugi plačala še štiri tisočake. Tega ne bomo plačali, zahtevamo pa nazaj kupnino z vlaganjem vred in stroški. Še štiri leta moram plačevati kredit, nepremičnine pa nimam. Ker sem brez službe in denarja, niti ne moreva kupiti kaj drugega, in smo prisiljeni živeti tu. Vsa kalvarija se kaže že na najinem zdravju, s tem pa trpi tudi najin otrok,« je potarnala Nada, ki je zadevo, tako kot zadruga, začela urejati po sodni poti. S partnerjem je namreč podala kazensko ovadbo zaradi poslovne goljufije zoper zadrugo in njenega direktorja Jožeta Cajnarja, ovadbo je tožilstvo zavrglo, zato je pred dnevi Nada spisala ugovor.
»S partnerjem se kot drugorazredna državljana počutiva izigrana, zavedena, prevarana, in to s strani državnih organov in zadruge. Saj bi lahko pravico iskala s civilno tožbo, a postopek bi se vlekel več let, stroški pa bi rasli. Zato je najbolje, da razdremo pogodbo,« je povedala sogovornica, ki je pokazala tudi spodnji del hiše, kletne prostore, kjer je zadruga tako rekoč v zemlji začela urejati tretje stanovanje, a trenutno so prostori v sila slabem stanju: polno je plesni, vlage in smradu, po tleh so iztrebki podgan.
Želijo si mirne rešitve spora
V Kmetijski zadrugi Metlika so potrdili, da imajo odprte zadeve z Marinom Maršičem. »Slednji je od KZ Metlika po sklenitvi kupo-prodajne pogodbe dobil izročeno stanovanje v večstanovanjski stavbi na Mestnem logu 11 v Metliki. Stanovanja ni poplačal v celoti nikoli oz. pogodbena obveznost po našem mnenju z njegove strani ni bila v celoti izpolnjena. KZ Metlika ves čas Marinu Maršiču priznava lastninsko pravico na kupljenem stanovanju, sporno pa je, da smo naknadno ugotovili, da Maršič neupravičeno oz. nezakonito uporablja kot del svojega stanovanja tudi del skupnih prostorov, na katere je razširil svoje stanovanje. Tako ima njegovo stanovanje zdaj večjo kvadraturo, kot je bilo sklenjeno s kupo-prodajno pogodbo.
Prav tako je, brez soglasja lastnika ali kakršnega koli drugega pravnega temelja, samovoljno zasedel površine ob samem objektu. G. Marino Maršič je zoper KZ Metlika sprožil več nepravdnih postopkov, ki so bili vsi odločeni njemu v škodo oziroma so bili zavrženi ter so tako pravnomočno potrdili pravilnost stališča KZ Metlika. Tako lahko trdimo, da v celotni zadevi ni nikakršnih znakov goljufije na strani KZ Metlika, če pa že so znaki kaznivega dejanja, se ti kažejo v ravnanju g. Marina Maršiča,« je na naše poizvedovanje odgovoril Franci Tajner, vodja tehničnega sektorja v KZ Metlika, in dodal, da so v KZ Metlika vedno bili in so še vedno pripravljeni na sporazumno rešitev zadeve z Marinom Maršičem. »Žal enake pripravljenosti na njegovi strani ni moč zaslediti. Ponudili smo mu že več načinov rešitve nastale situacije, a vsako rešitev trmasto zavrača. Na lastne stroške smo obnovili skupne prostore in streho, ki po etažni lastnini pripadajo tudi g. Marinu Maršiču, vendar slednji teh stroškov vztrajno ne priznava. Prav tako smo v spodnjem stanovanju v postopku adaptacije, ki jo nameravamo končati do pomladi 2018. Tako da ne drži, da so ti prostori v tako slabem stanju, kot navajate. Objekt je bil zgrajen pred letom 1967, kar po ZGO pomeni, da je legalen,« je še dodal. A Nada vztraja in zadrugo poziva, naj vrne kupnino s stroški vred in ima objekt, ki ga je prodala.
