Kumrovec je Titov, in pika!

Dolgo že nisem bil v tem kraju. Od takrat, ko smo sem hodili gledat zgolj njegovo rojstno hišo in nov kompleks, zgrajen nad vasjo, v katerem je bila Politična šola ZKJ Josipa Broza - Tita. Enoletna šola je bila namenjena oblikovanju političnih kadrov, organiziral pa jo je Centralni komite KP Jugoslavije. V njej so se izobraževali predvsem delavci, ljudje iz proizvodnje. Diploma jim je omogočila (ne)profesionalno opravljanje političnih funkcij v različnih družbenopolitičnih organih, denimo v zvezi komunistov, sindikatih ali mladinski organizaciji, kot razlaga zgodovinar Božo Repe.

Seveda smo videli tudi vas, a bila je uboga, hiške so bile skromne, cesta po sredi komaj tlakovana … Osrednja vloga je bila namenjena zgolj Titu in njegovi rojstni hiši. Danes vam toplo priporočam, da si ogledate Kumrovec. Vsak naj se sam odloči, ali ga bo obiskal zaradi Tita ali iz drugega razloga. Vredno je videti ta zagorski kraj. Ko je prišla skupina otrok iz neke hrvaške šole obiskat njegovo rojstno hišo in si ogledat Augustinčićev spomenik, ki stoji ob njej, sem slišal učiteljico, ko je rekla: »Djeco, sad idemo najprije do našeg dragog Tita!«

Če se je Titu njegova Jugoslavija sesula kot hiška iz kart, pa je njegov Kumrovec vstal iz pepela kakor ptič feniks. Brez njega se tudi to ne bi zgodilo, a se je, hvala njemu ali Bogu! Kakor vam drago, je rekel mojster Shakespeare. Vas je urejena kot muzej Staro selo, ki spada v sklop Muzejev Hrvatskog Zagorja. Pregledno, sistematično, prepričljivo, učinkovito in impresivno. Je edini etno po tradiciji urejen prostor Hrvaškega Zagorja, ki pričara obiskovalcem čas začetka 20. stoletja. Zajema okoli 40 obnovljenih objektov, ki ustvarijo čas in obliko »kak su živjeli naši stari«. Ohranjene so hiše mazanke, torej iz blata, ter tudi zidanke. V njih so prikazani oprema, domače obrti in vse, kar je v njih tedaj živelo. Ogledamo si lahko vrtove, ohišnice, svinjake in druge objekte, ki so spremljali in omogočali vsakdanje življenje. V hišah je na ogled oprema za posebne priložnosti, kot so svatbe, proščenja in drugo. Prikazujejo, kaj je bilo tedaj na mizi, kako so bili ljudje oblečeni, kje so sedeli in podobno. Vidimo lahko kovaške, lončarske, krojaške, medičarske, svečarske, mizarske, usnjarske, sodarske in druge delavnice ter obrti.

Najkrajša pot je iz Bistrice ob Sotli čez Sotlo in že ste tu. Peljete se lahko tudi skozi Podčetrtek do Imenega in zavijete za Miljano ter prek Sotle v Plavić in skozi Zagorska sela do Kumrovca. Če pridete iz Klanjca, kjer je velika Augustinčićeva galerija, pa boste pred Kumrovcem naleteli na vasico Risvico in v Zelenjaku našli ob cesti velik kamnit spomenik hrvaški državni himni Lijepa naša. Postavili so ga leta 1935 ob 100. obletnici dogodka in ob 30-letnici delovanja družbe Brače hrvatskoga zmaja, ki ga je postavila. Ob njem danes plapola hrvaška državna zastava. Lepo je, da je preživel čas po letu 1945. Občina Kumrovec pa po 24. novembru, dnevu, ko so ga postavili, praznuje občinski praznik.

Lijepa naša domovino (kar pomeni Lepa naša domovina) ali krajše Lijepa naša je državna himna Republike Hrvaške. Avtor besedila je Antun Mihanović Petropoljski, ki je pesem Horvatska domovina s 14 kiticami napisal v tem kraju in jo objavil leta 1835 v reviji Danica. Za himno so vzeli prvi in zadnji dve kitici ter jih pozneje še nekoliko spremenili. Niti čas nastanka niti avtor melodije nista zagotovo znana. Danes velja prepričanje, da jo je konec 40. let 19. stoletja uglasbil Josip Runjanin, ki sicer ni imel formalne glasbene izobrazbe. Nekateri menijo, da je za osnovo vzel melodijo iz opere Lucia di Lammermoor Gaetana Donizettija. Prvi jo je 1861. predelal Vatroslav Lichtenegger, za himno pa se danes uporablja izvedba Franja Dugana starejšega.

Iz Kumrovca se lahko podate na lepe izlete v Tuhelj, kjer so toplice, v Klanjec ter v zagorske vasi s prijaznimi ljudmi in odlično kulinariko. Skočite k sosedom na obisk, s slovenske strani vas bodo gledale Svete gore in razvaline gradu Kunšperk.