DOB – Najnovejši spletni nadzornik za bdenje nad porabo javnih financ Supervizor se je ponovno izkazal. V uredništvo smo dobili informacijo, da je Krajevna skupnost Dob pri Domžalah v sedmih letih društvu za afroazijske in karibske kulture z eksotičnim imenom Nayabingi nakazala kar 149.439 evrov. Supervizor je pokazal, da je društvo prva sredstva začelo dobivati decembra 2003, nato pa je redno vsak mesec prejemalo od 350 do 7100 evrov, vse do novembra 2009. Krajevna skupnost je v tem času razpolagala z 1,664.948 evri, Nayabingi pa je tako prejel kar devet odstotkov vsega denarja, natančneje 149.439 evrov. Odšli smo po sledi denarja.
Skrbeli za pokopališče
Krajevna skupnost Dob pri Domžalah je bila ustanovljena po lokalnih volitvah decembra 2002, njen prvi predsednik pa je postal nekdanji poslanec SDS Robert Hrovat. Med prednostne naloge je svet skupnosti uvrstil urejanje prostora. Potrebovali so nekoga, ki bo po besedah zdajšnjega predsednika krajevne skupnosti Jureta Milanoviča redno vzdrževal mrliške vežice, izvajal redna manjša gradbena dela v vežicah in na pokopališču in urejal pokopališča in posamezne grobove. Skratka, skrbel za pokopališče. Ob tem pa še vzdrževal zelenice v krajevni skupnosti in skrbel za posipavanje peska po makadamskih cestah na območju in druga dela.
Novopečena krajevna skupnost je povabila k oddaji ponudbi, prejeli pa so tri ponudb, je pojasnil Milanovič. Eno izmed njih je pripravilo domžalsko eksotično društvo. Da, prav ste prebrali, društvo za afroazijske in karibske kulture bi skrbelo za pokopališče. Nastalo je le šest mesecev pred krajevno skupnostjo, in sicer maja 2002. »Člani komisije, ki jih je imenovala krajevna skupnost, so natančno in dosledno preverili statut društva in ugotovili, da so v njem zakonsko ustrezno določene aktivnosti, ki jih društvo lahko in zmore opravljati,« je zagotovil Milanovič. Izbrano je bilo prav društvo Nayabingi, čeprav bi človek glede na polno ime pomislil, da skrbijo za pokopališča v afroazijskih in karibskih kulturah. Ob tem se je treba vprašati, kakšni so občutki najemnikov grobov, ko za zemljo in prostor, kjer počivajo njihovi najbližji, skrbi društvo za eksotične kulture.
O vprašanju porabe sredstev krajevne skupnosti je konec oktobra lani razpravljal tudi občinski svet Domžal, pod pristojnosti katerega spada Krajevna skupnost Dob. Na predlog nadzornega sveta je župan odredil notranjo revizijo poslovanja krajevne skupnosti, ki pa še traja.
Društva ni več
Zdajšnji predsednik krajevne skupnosti Jure Milanovič je poudaril, da so bila vsa dela opravljena kakovostno. »Vsa dela so bila opravljena vsebinsko in izvedbeno korektno in pravočasno. Izvedena dela so bila vsakoletno natančno in dosledno strokovno pregledana in ocenjena, in prav na podlagi teh ocen o kakovosti izvedbe in ustrezni ročnosti te je bilo vsako leto posebej odobreno nadaljnje poslovno sodelovanje,« pravi Milanović.
Predsednica društva je bil od maja 2008 najprej Aleksandra Reid, pred tem Carlton Reid. Ker smo predsednici želeli postaviti nekaj vprašanj, smo jo poklicali. »To nisem jaz, to je moja sestra, ki je v Ameriki,« nam je odgovorila. Sestri z istim imenom in priimkom? Presodite sami. Za konec naj navedemo pomenljiv podatek, da je bilo društvo isti dan, ko smo dobili v uredništvo informacijo o nakazilih, izbrisano iz sodnega registra. Naključje?
| Grobovi, izobraževanje in umetnost Za Nayabingi, društvo za afroazijske in karibske kulture, bi verjetno pričakovali, da bo organiziralo tematske večere, koncerte in druge prireditve, s katerimi bi Slovencem približali daljne kulture. Spletna aplikacija Supervizor pokaže, da so v vseh letih njegovega obstoja javna sredstva nakazovale le tri inštitucije. Dejansko je šlo pri dveh za enkratni posel, vse preostalo je dobilo od Krajevne skupnosti Dob (149.439 evrov) za urejanje grobov. Poleg tega se spoznajo tudi na izobraževanje. Za 3769 evrov so za ljubljansko srednjo trgovsko šolo organizirali ure za nekatere interesne dejavnosti. Zanimiv je podatek, da je bila predsednica društva Aleksandra Reid na spletni strani šole navedena kot profesorica oziroma mentorica za angleški jezik, zdravstveno higieno in higienski minimum. »Oseba, ki jo omenjate, ima s šolo zelo omejen (poslovni?) odnos, saj gre za priložnostna nekajurna dela, opredeljena z vsakokratnimi podjemnimi pogodbami,« je zapisal ravnatelj šole Marjan Jerič. Umetnost je prav tako del društva, čeprav bi morala biti ta verjetno najmočnejši del. Občina Medvode je aprila 2009 od njih odkupila umetniško sliko. Zanjo je društvo dobilo 350 evrov. Ko smo dobili v uredništvo informacijo o nakazilih, je bilo društvo isti dan i zbrisano iz registra. |
