KRANJ – Ko se arhitekti in tisti turisti, ki imajo žilico za raziskovanje stavbne dediščine, odpravijo na sprehod po središču Kranja, se njihove oči brez dvoma ustavijo tudi na pročelju Bežkove vile, ki stoji nekako na pol poti med stavbama policije in kranjske gimnazije. Ob tem pa mimoidoči, ki pogledujejo proti znameniti stavbi, ne morejo spregledati, da markantna vila, ki nosi pečat znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika, počasi, a vztrajno propada.
Iščejo najemnika
»Lastnik dela stavbe je Planinsko društvo Kranj, ki ima v vili tudi prostore, preostanek stavbe pa je last naše turistične zveze. Smo neprofitna organizacija, zato žal nimamo nikakršnih sredstev za vzdrževanje te pomembne stavbe. Marsikaj bi bilo treba popraviti in obnoviti, a si zaradi težkega finančnega položaja ne upamo niti začeti naštevati, kaj vse bi bilo nujno. Denarja nimamo. Nekaj sredstev bi lahko pridobili kvečjemu z oddajanjem prostorov v najem. Enega najemnika že imamo in s tem nekako pokrijemo tekoče stroške objekta. Trenutno pa iščemo še ponudnika za večji poslovni prostor. Če dobimo zanesljivega najemnika, bi se lahko obdržali nad gladino,« o stavbi, ki je bila pred več kot 30 leti razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik, pripoveduje Mirjam Pavlič, sekretarka Gorenjske turistične zveze. Ker zveza nima sredstev niti za to, da bi najemnika pospešeno iskali prek nepremičninske agencije, novega uporabnika prostorov iščejo kar prek brezplačnega oglasa, objavljenega na Bolhi.
Bežkova vila je kulturni spomenik Bežkova vila je ena od redkih enodružinskih hiš, ki nosijo pečat Jožeta Plečnika. Nad vhodom je leta 1970 izdelan reliefni portret naročnika stavbe, dr. Jožeta Bežka, ki je eno zadnjih del kiparja Lojzeta Dolinarja. Vilo so po nekaterih podatkih postavili po Plečnikovih načrtih, spet drugi viri pa nam bolj natančno povedo, da je načrte leta 1936 v Plečnikovem seminarju narisal naročnikov brat, arhitekt Niko Bežek. Zasnova objekta je upoštevala potrebe samskega zdravnika, ki je bil ljubitelj in zbiratelj umetnin. Vilo so leta 1983 razglasili za kulturni in zgodovinski spomenik, od leta 2012 pa si ta stavba prizadeva priti še na listo spomenikov državnega pomena. Po podatkih kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je zdravnikov sin vilo leta 1977 prodal Planinskemu društvu Kranj in Gorenjski turistični zvezi, ki imata tu še danes sedež. |
Mirjam Pavlič nam v prvem nadstropju vile previdno odpre vrata v mogočno sobo, ki zdaj išče novega najemnika. Velik prostor je ostal v spominu mnogo Kranjčanov, saj so tu še pred nekaj leti sklepali naročnine za mobilno telefonijo. Prav tako je verjetno vsem, ki so tedaj stopili v značilno, z lesom obloženo pisarno, v spominu ostalo veliko platno, ki prikazuje biblijski prizor. A raje kot o umetniških delih v Gorenjski turistični zvezi pripovedujejo o tem, da imajo danes 8700 članov, saj njihova zveza objema veliko večino gorenjskih turističnih društev. Prihodnje leto bodo praznovali 60-obletnico in upajo, da bodo krovno organizacijo, kot tudi Bežkovo vilo lahko ohranili za prihodnje rodove. »Društva se srečujemo s problemom obstoja, saj prostovoljcem in našim težavam nihče več ne zna prisluhniti. Nekako smo se ujeli v začaran krog prostovoljstva. Nismo profitna organizacija, zato nimamo niti osnovnih sredstev za vzdrževanje Bežkove vile, ki bi obnovo še kako potrebovala,« finančno past, iz katere se ne morejo izviti, opiše Mirjam Pavlič.
Ob tem se sogovornica spomni tudi cvetočih časov pred desetletji, ko so turistično zvezo podpirala velika – predvsem gorenjska – podjetja: »Nato pa so po osamosvojitvi ti sponzorji poniknili. Ko govorimo o finančni sliki naše zveze, moramo omeniti, da je bil nekaj časa najemnik dela vile mobilni operater, ki pa se je pozneje preselil v nove prostore. Tako se je tudi naš dohodek zmanjšal.«
Pa vendar se njena beseda proti koncu pogovora nekoliko razvedri, ko se zazre v prihodnost: »Prostovoljci, ki delujemo na področju turizma, ostajamo vsemu navkljub optimistični. Gorenjski kraji imajo dušo tudi zaradi ljudi, ki živijo tukaj in cenijo dediščino, ki nas obdaja. Vse to bi radi ohranili za bodoče rodove.«
Čeprav smo pričakovali, da bomo o tako markantni zgradbi in njenem prvem lastniku, dr. Jožetu Bežku (1899–1968), izvedeli veliko že z nekaj kliki po internetu, smo se krepko motili. Nekaj podatkov o zdravniku smo tako izbrskali v gorenjski sobi Knjižnice Kranj, kjer nam je knjižničarka iz skladišča potegnila Zdravniški vestnik, izdan leta 1968. V nekrolog so zapisali tudi to, da se je Jože Bežek vpisal v prvi letnik novoustanovljene medicinske fakultete v Ljubljani, študij pa je nadaljeval v Pragi in ga končal v Zagrebu. Leta 1927 je v Kranju odprl zasebno ordinacijo splošne prakse. Zdravnik Jože Bežek je pisal tudi črtice, ki so jih prebrali le redki, bil pa je tudi velik ljubitelj umetnosti in vrtnic, ki so obdajale njegovo vilo. O sebi je zdravnik, ki je med drugo svetovno vojno na Goriškem ustanovil pokretno področno bolnišnico Vero, med drugim zapisal: »Nisem bil organiziran v nobeni politični stranki, bil sem pa vedno narodno napreden.« |
Dogovori z občino padli v vodo
Ker Bežkova vila ni last Mestne občine Kranj, ta ne more vlagati v tujo lastnino, zato ne more namenjati sredstev za vzdrževanje ali obnovo. »Mestna občina Kranj sicer občasno (nazadnje pred tremi ali štirimi leti) objavi razpis za sofinanciranje obnove fasad in stavbnega pohištva (okna in vrata na fasadah) stavb, ki pa vključuje stavbe starega mestnega jedra. Trenutno takega razpisa nimamo odprtega,« so pojasnili na kranjski občini. Dodali so, da so jeseni leta 2012 tedanjemu županu predstavili pobudo, da bi kranjska občina prevzela vilo, vendar se načrti niso uresničili.
