IZLET

Kuharčki uživali med školjkami in zelišči

Objavljeno 03. junij 2013 17.04 | Posodobljeno 03. junij 2013 17.18 | Piše: Mi. K.

Zmagovalnim ekipam osnovnošolskih kuharjev za nagrado izlet na Primorsko.

10 zmagovalnih kuharjev se je popeljalo s starinsko leseno jadrnico (foto: Marko Feist).

Pregovor, da je sreča na strani zmagovalcev, se je dodobra izkazal v soboto, ko se je po večdnevnem deževju na Primorskem pokazalo sinje modro nebo in posijalo toplo sonce. To je omogočilo nepozaben izlet, ki ga je organizatorka letošnjega kulinaričnega osnovnošolskega tekmovanja Anka Peljhan pripravila za tri zmagovalne kuharske ekipe.

V sončnem jutru smo se zbrali v Izoli in se skupaj odpeljali do Strunjana, kjer nas je ob pomolu čakala zasidrana lepotica Ampelea. To je starodobna lesena jadrnica, ki je bila izdelana daljnega leta 1930 in jo je kapitan Tomi Sinožič sam obnovil. »Bila je le lupina, vse drugo je moje delo,« nam je zaupal Tomi, ko smo stopali na krov.

Tri ekipe, Šturke iz OŠ Šturje (Ana, Lea, in Dominika), Perkmandeljci iz hrastniške OŠ narodnega heroja Rajka (Luka, Nives, Gaja in Urša) in Soški kuharji iz OŠ Simona Gregorčiča Kobarid (Ana, Tami in Nika) so se še pred dobrima dvema tednoma gledali kot nasprotniki, na »zaključnem« izletu pa so hitro po vkrcavanju na starinski jadrnici skupaj zavzeli prostor na premcu in uživali v mirni vožnji do sečoveljskega školjčišča.

Na plovbi do tega se nam je pridružila Suzana France iz podjetja Prosub, ki je mladim nadobudnim kuharjem predstavila školjkarjenje.

Po njenih besedah je trenutno letna proizvodnja sečoveljskega školjčišča okoli 300 ton školjk, ki sicer rastejo od 12 do 18 mesecev. Na enem šopu oziroma reštu, kot pravijo Primorci, zraste tja do 50 kilogramov školjk.

Ker smo končno naleteli na strokovnjaka, nas je zanimalo, kakšna je zdaj resnica o povezavi med črko r in meseci ter prehranjevanjem s školjkami. Po enem pregovoru je namreč treba školjke jesti v mesecih, ki vsebujejo črko r, torej od septembra do aprila, medtem ko drugi pregovor pravi ravno obratno.

»Ti r-ji,« se je zamislila Suzana in dodala: »Ena varianta se izključuje z drugo. Enkrat, ko bom imela čas, bom zadevo razčistila. Že zaradi sebe.« Po njenih besedah se v podjetju ne zanašajo na črke v mesecih, temveč na analizo vode, ki jo izvajajo tudi sami. Dobri dve uri, ki smo ju preživeli na barki, sta prehitro minili.

Zadnja etapa sobotnega izleta je bila domačija Butul iz Manžana v koprskem zaledju, ki jo vodita zakonca Mitja in Tatjana Butul. Slednja je predsednica Slow fooda Primorska in je pri osnovnošolskem kuharskem tekmovanju sodelovala kot članica žirije.

Zakonca sta predstavila obsežno domačijo, ki se razteza na kar 8000 kvadratnih metrih površine, na njej pa med drugim rastejo oljke, več različnih vrst paradižnika, limone, granatno jabolko in številni drugi primorski sadeži.

Mitja in Tatjana sta najbolj ponosna na večkrat nagrajeni sredozemski zeliščni vrt in sta mladim kuharjem predstavila zelišča, njihovo uporabo in tudi kakšno legendo. Po spoznavanju zelišč je sledilo kulinarično razvajanje, od preizkušanja oljčnega olja, sira, skute do okusnega doma narejenega kruha brez kvasa, le z vinskim kamnom. Prava poslastica in predvsem osvežitev pa so bili različni sirupi, tako smo preizkusili metin, sivkin, rožmarinov in bezgov sirup.

Okusni sirupi so bili uvod v kulinarično poslastico klapavice na buzaro. Suzana je prinesla školjke, mladi kuharji so pripravili vse potrebne sestavine od čebule do česna, medtem ko je za pravi recept in kuhanje klapavic v buzari, v kateri so bili med drugim divji šparglji, poskrbela Tatjana. Kot dokaz, da so bile klapavice vrhunsko pripravljene, naj zapišemo le dejstvo, da je med slastnim kosilom na domačiji Butul vladala smrtna tišina. Mladi kuharji so bili nad izletom navdušeni in so se v poznih popoldanskih urah polni novih doživetij odpravili nazaj proti domu.

Deli s prijatelji