ŠKOFJA LOKA – Loški muzej je v teh dneh pridobil tako imenovano krvavo znamenje, ob katerem so v Škofji Loki do konca 18. stoletja izvrševali smrtne kazni. Gre za kamniti blok, ki je stal ob nekdanji Dolenčevi hiši v Stari Loki, sedaj pa je svoj prostor našel na grajskem vrtu Loškega gradu, kjer so nekoč najverjetneje potekali sodni postopki.
Kot pojasnjujejo v Loškem muzeju, je bilo sojenje, ki ga je opravil sodnik iz Ljubljane, sprva javno, pozneje pa je potekalo za zaprtimi vrati. Smrtne obsodbe so bile v starih časih pogoste. S smrtjo so kaznovali vse hujše delikte, med katere so šteli umor, uboj, detomor, tatvine in čarovništvo.
Smrtne kazni je izvajal rabelj iz Ljubljane, in sicer bodisi z obešanjem, obglavljanjem ali sežiganjem. Obešali so na vislicah oziroma gavgah na Pahovčevem hribu, kjer so bile vislice stalno postavljene. Obglavljali pa so pred nekdanjo Dolenčevo hišo v Stari Loki, kjer so ob krvavem znamenju po potrebi postavili klado za obglavljanje.
Verjetno je, da je podrto znamenje, katerega del se je ohranil do danes, postavljeno ob poti le kot simbolično obeležje smrtnih kazni. Na kamnitem kvadru je bila baročno ukrivljena pločevinasta strešica, pod njo pa na desko naslikan sveti Jurij v boju z zmajem.
Od leta 1782 je bilo deželsko sodišče podrejeno višjemu kriminalnemu sodišču v Celovcu. Nekaj leta zatem je bila smrtna kazen omejena, leta 1788 pa je izšla dvorna odredba, s katero ni bilo več dovoljeno izvrševati smrtnih kazni na območju deželskih sodišč.
