MARIBOR – »Razumem stiske ljudi, še posebno sočustvujem s svojci preminulih. Prav zato si bomo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo še naprej aktivno prizadevali, da bi to območje razvojno napredovalo,« je četrtkov krvavi dogodek komentiral minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik in dodal, da je vlada že ukrepala, zato kot minister ne more prevzeti objektivne odgovornosti za ta tragični primer.
Julija letos so na njegovem ministrstvu obravnavali poročilo o slabem stanju v gospodarstvu Maribora z okolico, kjer je brezposelnost večja kot v drugih delih Slovenije. S stopnjevanjem gospodarske krize in propadom nekaterih podjetij se je prav Maribor znašel v socialno težkem položaju, kar je terjalo hiter odziv. Vlada je po mnenju Stepišnika odločno reagirala, ministrstvo pa je poleg ukrepov za spodbujanje gospodarstva pripravilo še sklop ukrepov za posebno pomoč temu delu države. »Maribor ima po moji oceni potenciale za boljšo prihodnost,« je pripomnil.
Vlada si prizadeva, da bi bile socialne stiske in revščina čim manjše
Mariborski župan Andrej Fištravec pa medtem kljub krvavim dogodkom štajersko prestolnico še vedno dojema kot varno mesto. »To kažejo tudi podatki mariborske policijske uprave tako za lansko kot tudi za letošnje leto. Res pa je, da posamezni tragični dogodki, ki se zgodijo v mestu, za dan, dva ali teden dni ustvarijo neko novo situacijo,« je povedal po strelski tragediji, ki je sredi belega dne pretresla Slovenijo.
Na ministrstvu za notranje zadeve odgovarjajo, da je za javni red v državi odgovorna policija. »Kljub četrtkovim tragičnim dogodkom v Mariboru pa podatki policije kažejo, da je varnost v Sloveniji na zelo visoki ravni,« so zapisali.
Odziv predsednice vlade Alenke Bratušek: Z obžalovanjem in zaskrbljenostjo sprejemam novice o nasilnih dejanjih, ki se vse preveč pogosto končajo tudi s smrtnimi žrtvami. Čeprav imamo vsi občutek, da se število takih dejanj povečuje, vzrokov zanje ne smemo posploševati, saj je očitno, da imajo zelo različna ozadja. Mnoga med njimi bi se lahko zgodila v katerem koli času in ob vsakršnih gospodarskih in socialnih razmerah. Seveda pa je jasno, da se v kriznih časih in ob povečanih socialnih stiskah povečujejo tudi različne napetosti v medsebojnih odnosih, ki se lahko izrodijo v nasilje. Vlada si z vsemi svojimi programi in politiko prizadeva, da bi bile socialne stiske in revščina čim manjše oziroma da bi kmalu ustvarili razmere za gospodarsko rast in javnofinančno stabilnost, ki edini zagotavljata trdno podlago za solidarnost in socialno državo. Naj še posebej opozorim, da smo z velikimi napori dosegli, da se socialni transferji najbolj ogroženim ne znižujejo. Kljub velikim javnofinančnim težavam ohranjamo nivo javnega zdravstva in šolstva, povečujemo investicije in štipendije. Kriza, ki traja že šesto leto je pustila globoke posledice. Obstajajo znaki, da se bomo morda že naslednje leto iz nje izvili. Vendar le, če bomo sposobni sprejemati težke, a tudi nujne odločitve. |
Socialno državo je načela erozija
»Ne moremo reči, da sta za nasilje krivi le revščina in socialna stiska, prav gotovo pa to pripomore k zaostrovanju medosebnih odnosov in poglabljanju konfliktov,« se je na dogodke v tem tednu odzvala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. »Kar lahko storimo na našem ministrstvu, da bi bilo tovrstnih primerov čim manj, je, da z različnimi socialnimi transferji, svetovanji, preventivnimi programi in aktivno politiko zaposlovanja poskušamo pomagati ljudem v stiskah in da krepimo pravno varnost delavcev,« je povedala.
»Socialno državo je načela erozija, socialna varnost se zmanjšuje, tudi zaradi preteklih napak vodenja države in bohotenja neustavljivega pohlepa, korupcije ter nedopustne in mnogokrat nekaznovane kraje družbenega premoženja,« pa je socialne razmere v državi v letnem poročilu komentirala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Funkcionarje smo povprašali, ali čutijo soodgovornost za porast nasilja v državi, ali bodo sprejeli objektivno odgovornost za včerajšnjo tragedijo in ali bodo ukrepali, da do tovrstnih primerov ne bo več prihajalo. Vprašanja smo naslovili na urad predsednice vlade, urad predsednika republike, kabinet župana Maribora, varuhinjo človekovih pravic ter na nekatera ministrstva (ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za finance, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ministrstvo za pravosodje). Iz urada predsednika republike, ministrstva za pravosodje in ministrstva za finance odgovora nismo prejeli. |
Krvav teden v Mariboru
Ta teden sta štajersko prestolnico in vso Slovenijo pretresla kar dva strelska obračuna. V sredo sta kriminalni združbi obračunali v bližini pokopališča, v četrtek pa je bivši delavec ustrelil delodajalca in njegovega sina, nato pa sodil še sebi.
Po četrtkovem krvavem obračun je Aljaževa ulica v Mariboru prej kot na mirno sosesko spominjala na prizorišče akcijskega filma, v katerem policisti s pištolami v rokah iščejo hudobneža. Tragični dogodek je pretresel tako zaposlene v podjetju Fossor kot tudi prebivalce v soseščini.
