Če se z avtom pripeljete v Krško iz smeri Zidanega Mosta, se boste znašli v eni dolgi ulici ob Savi, daleč na levi boste uzrli dim iz dimnika tovarne celuloze in mislili, da je to to. Pa ni, še zdaleč ne. Krško ni dolga dolgočasna ulica, temveč prikupno mesto z nadvse zanimivim starim jedrom, mnogo kulturnimi spomeniki in zanimivo in slikovito okolico.
V staro mestno jedro boste vstopili pri lepi baročni cerkvi sv. Duha, v kateri je danes razstavni galerijski prostor. Na njenem pročelju je grb grofov Auerspergov. V prehodu med to galerijo in župnijsko cerkvijo sv. Janeza Evangelista boste pri župnijski cerkvi uzrli kamnito kužno znamenje iz 17. stoletja. Že ste na Hočevarjevem trgu, kjer je tudi spomenik Martinu Hočevarju, velikemu dobrotniku Krškega. Na tem trgu je vhod v omenjeno župnijsko cerkev, ki izhaja iz sredine 15. stoletja, v neoromanski slog so jo preuredili po letu 1894, to je financirala Martinova žena Josipina Hočevar. Skoraj ni pomembnega spomenika ali stavbe javnega pomena v Krškem brez prispevka te dobrotnice in njenega moža. Cerkev je vredna ogleda, saj so v njej dela mnogo uglednih likovnih umetnikov. Na tem trgu sta v stavbi nekdanje meščanske šole še fakulteti za logistiko in energetiko.
Na drugi strani je pred obnovljeno vogalno hišo Valvasorjev spomenik, delo kiparja in medaljerja Vladimirja Stovička; dolgo je veljalo, da je veliki polihistor Janez Vajkard Valvasor v tej hiši tudi živel, vendar zdaj vemo, da je bila njegov pravi zadnji dom hiša z naslovom Krško 37, leta 1894 v lasti Janeza Mencingerja. Ob odprtju prenovljene Mencingerjeve hiše je občina poskrbela za pravilno oznako. Na fasadi tiste Valvasorjeve hiše, pred katero je njegov spomenik, v njej pa je Mestni muzej Krško, je spominska plošča Antonu pl. Hohenwartu (1768–1846), ki je bil prvi krški muzealec in prapranečak slavnega polihistorja.
Mesto na kvadrat
Mimo hiše pisatelja in krškega advokata Janeza Mencingerja nas bo pot pripeljala do kapucinskega samostana z bogato knjižnico in slikovito cerkvijo Matere božje. Kapucini so prišli v Krško na željo meščanov sredi 17. stoletja, da bi pomagali krškim župnikom in utrdili katolištvo po zatonu reformacije. Ob njihovem samostanu je tudi občinska Valvasorjeva knjižnica. Ste že v parku zaslužnih, v katerem so spomeniki znamenitih krških mož. V Krškem je bil rojen Jurij Dalmatin, ki je leta 1584 prevedel Sveto pismo v slovenski jezik. Iz bližnje Brestanice je izhajal Adam Bohorič (priimek domnevno od Bohorja), prvi slovničar slovenskega jezika, v Krškem je imel lastno šolo. V parku so še spomeniki pisatelju Janezu Mencingerju, kiparju Vladimirju Stovičku, že omenjeni dobrotnici Josipini Hočevar, dr. Mihajlu Rostoharju in prof. Francu Vardjanu. Tam sta še mavzolej zakoncev Hočevar in dvorana za prireditve, nekdanja cerkev sv. Križa. Iz parka pridete pod hrib, kjer bo vašo pozornost pritegnil poseben stolp gasilskega doma, malo navkreber pa boste prišli do zelo zanimive cerkve sv. Rozalije, ki so jo zgradili v zahvalo za pregnano kugo. V njej je lepo ohranjen lesen poslikan strop.
Treba se bo odpraviti čez Savo na videmsko stran, kjer vas bo najprej pozdravila župnijska cerkev sv. Ruperta. Zdaj vam bom izdal, zakaj je Krško mesto na kvadrat – vse pomembne institucije ima podvojene. Ima dve župnijski cerkvi, spada pod dve škofiji, celjsko in novomeško, ima dve fakulteti, dva mavzoleja, dve gasilski društvi, dve lovski družini itd. V cerkvi sv. Ruperta je služboval tudi župnik Ferdinand Ripšl, avtor znane pesmi Majolka. Na levem bregu Save vas pozdravlja spomenik kmečkemu uporniku Matiji Gubcu, delo kiparja Toneta Kralja, ki so ga postavili leta 1977 ob 500-letnici krških mestnih pravic. Spomenik prvim krškim borcem sta izdelala Vladimir Stoviček in arhitekt France Filipčič. Pojdite še v okolico: malo nad Krškim vam je na voljo kar Dunaj, zanimiv kraj z energijskimi točkami, in cerkev sv. Jožefa z nenavadno arhitekturo. Potem je tu Leskovec, a to je že druga zgodba, poseben izlet v krško vinsko klet, k Auerspergom, na Libno in v rimsko Drnovo – Neviodunum. Nuklearko boste videli le od daleč, veliko bolj od blizu pa vinsko trto in sadovnjake.