LJUBLJANA – Ustavno sodišče je pred tedni razveljavilo sodbo v zadevi Patria, zaradi kršenja ustave in človekovih pravic ter konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je ugotovilo tudi, da je bila Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču kršena tudi pravica do nepristranskega sojenja zaradi ravnanja predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. Kljub ugotovitvam ustavnih pravnikov pa se na kršenje človekovih pravic ni odzvala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, tiho so tudi v Amnesty International. O zadevi pa se je v molk zavil tudi predsednik države Borut Pahor, ki nam vse do danes ni odgovoril na vprašanja.
Sojenje jih ni zanimalo
»V Amnesty International nimamo komentarja ravnanja pravosodnih organov. Glede postopka Patrie nismo imeli stališča in ga tudi glede odločitve ustavnega sodišča nimamo. Primera v sodni dvorani nismo spremljali, sam pregon domnevnega kaznivega dejanja korupcije pa ni v neskladju s pravom človekovih pravic. Obsojeni so imeli možnost pravnih sredstev, ki so jih do najvišje stopnje sedaj tudi izčrpali – uspešno tudi z vsebinskega vidika,« so odgovorili.
Varuhinja pojasnjuje zakaj se ne odzove
Kdaj se bo odzvala in kakšno je njeno mnenje o ravnanju pravosodnih organov, zlasti predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše smo vprašali tudi Vlasto Nussdorfer, ki pravi, da na (javne) pozive, naj se odzove, sporoča, da varuh človekovih pravic RS dogajanje v tem primeru spremlja le iz javno dostopnih informacij, saj se nanj ni obrnil nobeden od prizadetih. Ob tem so v odgovoru še dodali, da stalno poudarjajo pomembnost kakovostnega, pravičnega in neodvisnega sodnega odločanja, ki je zaupano sodni veji oblasti. »Učinkovitega varstva človekovih pravic si namreč ni mogoče predstavljati brez sodstva. To človekovim pravicam s svojimi odločbami daje formalno varstvo, zato je pomembno, da je sodni postopek zakonit in brez nepotrebnega odlašanja ter da upošteva vsa jamstva poštenega, nepristranskega postopka, ki jih določajo ustava, mednarodne pogodbe in zakoni, saj se lahko le tak konča s pravično sodno odločitvijo.«
Pri varuhu za človekove pravice pravijo, da obravnavane pobude s tovrstno tematiko opozarjajo na potrebo po pravičnih in poštenih sodnih postopkih ter skrbnem in kritičnem nadzoru nad sodnimi odločitvami. »Zato velja ponoviti, da tudi za sodnike velja, da imajo svoje obveznosti in odgovornosti. Svoje delo so dolžni opravljati zakonito in odgovorno ter zagotoviti učinkovito izvajanje sodne funkcije. Neodvisnost sodnika namreč ne sme pomeniti njegove nedotakljivosti ali neodgovornosti.«
Varuhinja meni, da sistemska neodvisnost in samostojnost sodne veje oblasti sama sebi še ne preprečuje anomalij, ki se lahko zgodijo v konkretnih primerih. Za konec so dodali še, da spodbujajo nadaljnjo krepitev učinkovitosti delovanja pravosodnih in nadzornih organov ob njihovi izboljšani transparentnosti in javnosti delovanja.
