Na Pivškem ste lahko presenečeni na vsakem koraku. Še pred Pivko zavijte v vas Slavina, kjer vas bo pozdravil spomenik Josipu Gorupu, ki sicer ne stoji pred njegovo rojstno hišo, gleda pa proti šoli, ki jo je dal zgraditi. Bil je eden najuglednejših Slovencev, plemeniti Slavinski, poslovnež, ki je deloval v Trstu in največ na Reki, ves čas pa je bil povezan z Ljubljano, v kateri je zgradil dekliški licej Mladika in druge imenitne stavbe.
Nekoliko nad krajem je dvignjena župnijska cerkev sv. Petra, v kateri boste videli freske Staneta Kregarja, na eni tudi sv. Petra, kako so ga križali z glavo navzdol. V mestu je še Krpanov dom, s katerim so imeli nekaj peripetij, a znova prevzema funkcijo kulturnega doma z lepo urejenim trgom.
Pivka je muzejsko in doživljajsko središče, ki je nastalo na območju starih italijanskih kasarn na obrobju mesta, Park vojaške zgodovine pa že na daleč opozarja nase. Za vnete pohodnike priporočajo pohod po Krožni poti vojaške zgodovine, ki povezuje stare italijanske vojašnice v Pivki, italijansko podzemno utrdbo na Primožu, Šilentabor nad Zagorjem, kjer je stala največja utrdba na Slovenskem, in turistično vas Narin. Pot je označena s posebnimi kažipoti in markacijami, na delu med parkom in Primožem pa stoji tudi deset informativnih tabel. V stavbi komande je na ogled razstava Regio Carsica Militaris, ki prikazuje strateški položaj Pivške kotline. V prvem muzejskem paviljonu Parka vojaške zgodovine Pivka je na ogled zbirka, sestavljena iz najdragocenejših primerkov težkega orožja (tanki, oklepna vozila in topovi), ki so pomembna tehnična zapuščina različnih vojsk v Sloveniji. Zbirko težkega orožja dopolnjujejo vitrine z bojnimi pripomočki in osebnimi predmeti vojakov ter zgodbe o treh tankovskih enotah, v katerih so se med drugo svetovno vojno bojevali tudi Slovenci. Zbirka se nadaljuje v drugem paviljonu, kjer so na ogled eksponati iz časa hladne vojne in slovenskega osamosvajanja.
Najzanimivejši je T-55, ki je ob začetku slovenske vojne za neodvisnost kot eden prvih odpeljal iz pivške vojašnice, pozneje pa je bil udeležen v spopadih pri Novi Gorici. Poleg tega si je v drugem paviljonu mogoče ogledati še sedem oklepnikov in tankov večinoma sovjetskega izvora. V parku lahko vidite tudi podmornico P-913, ki spada med žepne podmornice razreda una. Tiste, izdelane na območju nekdanje SFRJ, so pomembna tehnična zapuščina, ki priča o razvojnih in proizvodnih sposobnostih slovenskih podjetij, ki so bila vključena v njihov razvoj in gradnjo. Prav tako so pomembna dediščina zaradi velikega števila slovenskih častnikov in podčastnikov, ki so službovali na njih.
Nič novega ni, da so na Pivškem lepa presihajoča jezera, do njih vodi posebna pot. Dve – Petelinjsko in Palško – sta večji in obstojnejši. Ob deževju se napolnita in obdržita več mesecev, v sušnem obdobju pa se umakneta v podzemlje in njuno dno preraste trava, ki jo domačini še kosijo. Manj znano pa je, da so včasih, ko se je na vodi naredil led, iz tega naredili uspešen posel in ga prodajali daleč naokoli, kar je pomenilo pomemben vir zaslužka. Tu je sicer doma kamen in domačini so ponosni na svoje kamnoseške izdelke.
Le malo naprej od Pivke je slikovita vasica Kal, v kateri izstopa Šobčeva domačija, ki so jo ohranili in obnovili z veliko ljubezni in občutkom za kulturno dediščino. Njen nastanek sega v 16. stoletje. Ohranjeni so vsi njeni deli, tudi črna kuhinja. Hišo nam je ljubeznivo razkazal Marjan Tiselj. Videli boste znameniti brkinski kotel za žganje. Žal v vasi ni več lepega pogleda na štirno, ta je namreč zapuščena, kar je škoda, saj je pravi biser kamnoseštva, ki ima v teh krajih še danes svojo učno pot. Nedaleč od Kala v zavetju edine graščine v tej dolini prve korake vadijo mladi lipicanci. Na Kalu je tudi slikovita cerkvica sv. Jerneja, v Gornji Košani pa stoji baročna cerkvica Obiskanja device Marije.