Krogle s strelišča tolkle med ribiče

BLED – Sobotno dopoldne je vleklo v naravo, vremenarji so za popoldne v severozahodni Sloveniji napovedali plohe, osvežitev. Množica turistov se je odpravila na Blejsko jezero, ki ima te dni 24 stopinj, mnogi so šli k hladni Savi Bohinjki, ta med drugim privablja raftarje in ribiče z vsega sveta.

Tudi 56-letni upokojenec Darko Ržen in 45-letni učitelj telovadbe Aleš Remih, člana Ribiške družine Bled, ki upravlja 16 kilometrov Save Bohinjke, sta se odpravila na muharjenje, saj je neokrnjena Bohinjka res polna postrvi.

»Mislila sva iti malo višje, a sva zavila dol proti Mačkovcu,« nam je povedal Ržen.

Ura je bila okoli 10.40, slišati je bilo streljanje, kar ni nič nenavadnega, saj je v bližini strelišče Mačkovec v lasti in upravljanju Slovenske vojske, sta razložila ribiča. »Toda potem je nenadoma zašumelo listje gostega obrežnega rastja,« je poudaril Remih. In hip zatem je nekaj švignilo prav med njima.

Naboji režejo reko

Remih se je zdrznil in rekel kolegu, da letijo krogle. »Pa mu nisem verjel, čeprav sva slišala streljanje,« pove Ržen, ki je v preteklosti tudi sam pogosto vadil na strelišču. A že naslednji hip je vrag vzel šalo, nadaljuje Remih: »Lovila sva, ko sta dve krogli prileteli med naju, stala sva dobrih 10 metrov narazen pri peščini. V vodi je dvakrat pljusknilo. Rekel sem Darku, da letijo krogle, in tokrat je tudi sam videl, da res naboji režejo reko. Ko je priletelo še enkrat, sva jo ucvrla...«

Med pokanjem na strelišču so po reki vozili turisti s čolni, otroci so se spuščali z napihnjenimi zračnicami. »V enem od čolnov je bilo nekaj odraslih in otrok. Opozorila sva jih, naj pazijo, saj na strelišču streljajo,« je dodal Ržen. S prijateljem sta ocenila, da je stvar vsekakor zelo nevarna in zrela za prijavo, zato sta poklicala policijo.

Na kraju dogodka sta ribiča počakala patruljo blejske policije. »Šli so do strelišča in preverjali. Nato so prišli pome in me peljali do strelišča in izjavili, da ima društvo vsa dovoljenja za streljanje in da nič ne morejo. Kljub vsemu so na strelišču streljali še naprej.«

Kdo je streljal?

Člani katerega društva so streljali, ribičema niso povedali: »Naj bi bili veterani iz Ljubljane. Več niso povedali.« 
Tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Bojan Kos je na naše vprašanje, kaj se je v soboto dogajalo na strelišču Mačkovec pri Bledu, zapisal: »Odgovarjamo, da smo včeraj preverjali prijavo o streljanju na strelišču v okolici Bleda. Posamezne podrobnosti se sicer še preverjajo, lahko pa pojasnimo, da so v skladu z dovoljenjem streljali člani enega od strelskih društev iz Ljubljane, pri čemer izpostavljamo, da NE gre za katero od policijskih društev. V dogodku ni bilo poškodovanih.«

Je pa med pogovorom s policistom pristopil tudi eden od tam prisotnih. »Morda njihov predstavnik, vodja streljanja, ne veva,« je dejal Remih. »Rekel je, da je z našo ribiško družino dogovorjeno, da v primeru streljanja na vadbišču ribiči na tem odseku naj ne bi lovili. Prvič sva slišala za tak dogovor,« dodaja Remih.

Poklicali smo Sama Novaka, predsednika Ribiške družine Bled, ki nam je odgovoril: »To preprosto ni res. Reka je zunaj varovanega območja strelišča, je območje Republike Slovenije in mi imamo od države koncesijo za upravljanje oz. ribolov. Država ni do zdaj sprejela nobene odločitve, ni dala nobenega ukaza, da se tam ne bi lovilo. To je velik nesmisel, poleg tega ne gre samo za ribiče, ampak za množico kopalcev in čolnarjev poleti,« pove Novak in doda, da so lani imeli že en podoben incident. »Obljubili so, da se to ne bo več dogajalo.«

Preluknjane tablice

Do strelišča Mačkovec na desnem bregu Save Bohinjke pridemo po mostu čez reko. Kot pove Ržen, je bilo to v bivši državi čisto pravo vojaško strelišče z omejenim dostopom in zelo strogo varovano. Zdaj je strelišče v lasti Slovenske vojske, ki ga oddaja v uporabo številnim strelskim društvom. V soboto naj bi tam streljali člani enega od strelskih društev iz Ljubljane.

Strelišče je postavljeno v smeri severovzhod–jugozahod in taka naj bi bila tudi smer streljanja v tarče. Bohinjka teče vzporedno ob strelišču. Naboji, ki naj bi po besedah obeh ribičev prileteli v reko, so leteli kakih 45 stopinj v levo proti reki iz določene smeri streljanja.

Kot dokaz, da se to res dogaja, sta nas Remih in Ržen peljala do preluknjanih tablic, ki označujejo razdaljo do tarče: 25 m, 50 m, 150 m. Vse po vrsti so preluknjane. Bližja ko je prestreljena markacija, bolj se je moral strelec obrniti proti reki. Remih in Ržen sta tudi povedala, da nista videla posebnega varovanja okoli strelišča: »Na mostu je stal le eden od vodij tabornikov, ki so kampirali prek mosta. Varnostnika pa nisva videla.«