KRMIN – Živahno furlansko mestece je le nekaj kilometrov oddaljeno od Gorice in 5 km od mejnega prehoda Plešivo. Je največje mesto v Goriških brdih, na robu etnične poselitve Slovencev. Za Slovence je bilo vedno zelo pomembno, saj so zlasti vino s slovenske strani Brd prodajali tamkajšnjim trgovcem. Še posebno v letih po osamosvojitvi Slovenije in po padcu meje se je Krmin zelo približal Sloveniji, tudi po zaslugi Jožka Sirka, ki ima gostilno Pri lovcu v La Subidi. Od njega do Plešivega ali Medane je zdaj le še nekaj minut vožnje z avtom.
Krmin (Cormons) sem sprva spoznal po vinu miru in etiketah, ki so jih svetovno znani likovni umetniki slikali in risali za steklenice in sode z njim, med njimi Zoran Mušič. Še bolj sem ga spoznaval z obiskovanjem Jožka Sirka in Bricev na naši strani meje. Zlasti starejši so vedeli kaj povedati o tem mestecu, ki ima bogato zgodovino, a premore tudi živahne vinotoče, gostilnice in specializirane špecerije z delikatesami vseh vrst. Ena je zelo blizu pošte ob majhnem parku, v katerem stoji spomenik, posvečen pesniku. Ko sem vprašal domačine, zakaj nima imena, so mi začudeno odgovorili, da ga ne potrebuje, saj je to vendar Dante.
Na Trgu svobode se pripeljete naravnost pred spomenik, pod katerim na podstavku piše Maksimilijan. Je dokaj visok in ves temen. Seveda gre za habsburškega cesarja Maksimilijana I., ki so mu rekli tudi zadnji vitez. Krminu je dal mestne pravice, mesto pa njemu spomenik. Tako se dela zgodovina. Naj omenim le, da je ta cesar ob koncu 15. stoletja na Dunaj poklical duhovnika Jurija Slatkonjo, po rodu iz Ljubljane, da mu je vodil dvorno kapelo in osnoval podmladek, iz katerega so se razvili slavni pojoči Dunajski dečki.
A Krmin je bil že davno pred Habsburžani pod vladarji starega Rima, nasledili so jih Langobardi, oglejski patriarhi in goriški grofje ter Habsburžani, ki so mestu dali arhitekturni pečat. Langobardi so sezidali spodnji grad na Krminski gori, Monte Quarin, najlepši panorami vzhodne Furlanije.
Maksimilijanov spomenik stoji pred starodavno cerkvijo Čudežna roža (Rossa Mistica), ki je pravzaprav ime za majhen Marijin kip, vgrajen v glavni oltar cerkve sv. Katarine, ob kateri je še majhen samostan.
Če se s Trga svobode, kjer boste na robu uzrli sodobno skulpturo Evrope, odpravite proti Krminski gori, boste po ulici Via Matteotti prišli do glavnega trga ali Trga XXIV. maja, ki ga je pred leti obnovil naše gore list z Dunaja, arhitekt Boris Podrecca. Na robu trga je katedrala sv. Adalberta, ki je bil rojen sredi 10. stoletja v Lidicah na Češkem; bil je praški škof in je zavetnik Krmina. Cerkev dominira nad mestom in po njej se zgledujemo, če smo namenjeni na Krminsko goro. Na trgu je palača Locatelli, zgrajena v paladijskem slogu in z lepim vrtom, v njej pa je ličen vinski bar, ki jih v mestu sicer ne manjka, v njih se lahko malo spočijete ob slastnem prigrizku in požirku lokalnega vina.
Splača se vam oditi na Krminsko goro, lahko tudi z avtomobilom, nagrajeni boste s čudovitim razgledom po furlanskem nižavju. Lahko boste obiskali tudi lepo cerkev Marije pomočnice, ki se vidi iz mesta in izstopa na gori. Če boste imeli srečo, boste našli cerkvico sv. Apolonije in na poti na Krminsko goro še manjšo cerkev sv. Ivana, ki ji domačini pravijo tudi sv. Lucija. Krmin je znan še po vinski zadrugi, ki vabi svetovno znane likovne umetnike, da slikajo in rišejo motive po vinskih sodih in na etikete za vinske steklenice, med njimi je bil naš slikar Zoran Mušič. Gre za izjemno obsežen svetovno znani promocijski projekt Vino miru. Ljubeznivo mesto vas bo očaralo s svojo zgodovino, sproščenostjo na ulicah in v lokalih, deluje celo spokojno. To je mesto za uživanje.