LJUBLJANA – Anton Krkovič je kot poveljnik 30. razvojne skupine Teritorialne obrambe RS skupaj z neugotovljenima strelcema iz te skupine vzel življenji Antonu Mrlaku in Bojanču Sibinovskemu, dejanji pa sta bili storjeni na grozovit in zahrbten način... Zaradi zahteve za preiskavo, ki se začenja s temi besedami in jo je lani vložila vdova po Mrlaku, Emilija, je upokojeni brigadir letos dvakrat obiskal preiskovalni oddelek ljubljanskega okrožnega sodišča. Najverjetneje pa iz vsega skupaj ne bo nič, saj je tričlanski senat tega sodišča sporočil: »Zahteva oškodovanke kot tožilke za uvedbo preiskave se zavrne.«
Sestrelili svojega človeka?
V boju za »še zadnjo resnico o moževi smrti« je sicer Mrlakova prepričana, da je Krkovič 27. junija 1991 ob 19.19 dvema strelcema, ki sta bila na terasi stolpnice na Trgu republike 3 v Ljubljani, brez pravne podlage in dejanske potrebe zaukazal, naj sestrelita vojaški helikopter gazela z oznakami Jugoslovanske armade. To sta storila, v razbitinah pa je torej umrl tudi njen mož Toni. Kapetan 1. razreda in starejši vodnik Sibinovski sta pred tem vzletela s platoja kasarne JA na Kodeljevem in letela proti Rožni dolini z namenom, da dostavita kruh vojakom JA.
Že ko sta bila nad Tivolijem, je eden od dvojice s terase proti njima izstrelil protiletalsko raketo 2 M, vendar je zgrešil. Nekaj trenutkov pozneje je bil drugi strelec natančnejši. V trenutku, ko je helikopter letel nad Rožno dolino, ga je z razdalje 1400 metrov natančno zadel, gazela 664 pa je strmoglavila in eksplodirala, kar je bilo usodno za oba člana posadke. Krkovič in oba strelca so po mnenju Mrlakove morali vedeti, da šolsko plovilo ni ogrožalo nikogar in da ni bilo oboroženo, saj ni imelo vgrajenih nosilcev raket, helikopter pa je pilotiral pilot, ki je že najmanj pol leta sodeloval s TO, ta naj bi skupaj z njim v tajnosti pripravljala celo prelet dveh do treh helikopterjev JA na stran TO. Čeprav naj bi bil Mrlak usodnega dne res še v uniformi JA, pa ni bil sovražnik slovenske države in njenih obrambnih sil, ampak del njih. To izhaja tudi iz sodbe upravnega sodišča iz avgusta 1998 in odločbe ministrstva za obrambo iz 16. aprila 2002, da je status njenega moža glede pravnih posledic enak statusu pripadnika TO. Mož, tako Mrlakova, naj bi v TO prestopil že celo leta 1990, v JA pa torej vztrajal le zaradi helikopterjev, ki naj bi jih načrtoval spraviti na slovensko stran.
Krkovič je po marčevskem zaslišanju na kratko komentiral, da je dal helikopter sestreliti, ker je bila vojna in ker je ta preletel položaje Morisa, vendar pa ni vedel, kdo je v njem. in tudi ne, da naj bi se Mrlak dogovarjal za prestop v TO.
V vojni tudi bicikel orožje
Tožilstvo je kazensko ovadbo obravnavalo že v letih 1991 in 1997, a se ni odločilo za pregon, marca lani pa jo je državna tožilka zaradi zastaranja zavrgla. Čeprav je bil v ovadbi očitan umor po 46. členu KZ SRS, tožilstvo glede na prakso kazenskega pregona pripadnikov TO zaradi dogodkov v času osamosvojitve tudi tega ni presojalo z vidika klasičnega kaznivega dejanja umora. Menilo je, da bi lahko šlo kvečjemu za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku, a je kazenski pregon zanj zastaral že 26. junija 2006.
Po marčevskem zaslišanju Krkoviča je preiskovalna sodnica ocenila, da ni pogojev za začetek sodne preiskave, saj po njenem res ni mogel vedeti, kdo je v helikopterju, svoje mnenje pa nato poslala v potrditev tričlanskemu senatu. Ta pa je določil, da je potrebno dodatno zaslišanje zaradi očitka Mrlakove, da naj bi torej mož v času sestrelitve že prestopil v TO. Krkovič je na tem zaslišanju, ki je bilo maja, zatrdil, da ni dal streljati na Mrlaka, imel pa je ukaz nadrejenih, ki ga je bil dolžan upoštevati. Ta je bil tudi, da morajo sestreliti agresorske helikopterje, sam pa je kot komandant obrambe direktno prek posadke vodil izstrelitev. Ko je dobil obvestilo, da leti v sektor njegove pristojnosti, se je bilo treba v nekaj minutah odločiti, ali ga bo sestrelil ali ne. Na vprašanje, ali se mu je zdelo pomembno, če je helikopter oborožen, pa je Krkovič odvrnil, da če v vojni vojak vozi bicikel, je ta bojno transportno sredstvo. Zato je bil tudi ta helikopter absolutno bojno sredstvo.
Primer se je pred nekaj dnevi znova znašel pred okrožnim senatom, tega so sestavljali sodniki Gorazd Fabjančič, Mojca Kocjančič in Deja Kozjek, in ta je torej zdaj sporočil, da preiskave proti Krkoviču ne bo, Mrlakovi pa naložil plačilo stroškov kazenskega postopka ter povrnitev stroškov Krkoviču ter njegovemu odvetniku Jožetu Hriberniku.
Obrazložitev je popisana na 13 gosto tipkanih straneh, za laike pa se morda najbolj pomenljiv razlog za odločitev o zavrnitvi zahteve za preiskavo skriva v besedah: »Helikopter JLA, gazela 664, v kateri je bil Anton Mrlak, je predstavljal sovražni helikopter. Glede na dejstvo, da je letel nad centrom Ljubljane, je bil legitimna vojaška tarča. Osumljeni je torej ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih je bil, ravnal po navodilih, ko je ukazal članom svoje ekipe njegovo sestrelitev.«
