Krko pred kopanjem pokosijo s koso

NOVO MESTO – Reka Krka, ki je nekoč s svojo lepoto navdihovala številne dolenjske umetnike, danes ni več to, kar je bila pred desetletji. Posebno poleti, ko je njen vodostaj nizek, temperature vode pa presežejo 25 stopinj, je daleč od lepot, kjer bi umetniki iskali ustvarjalni navdih, a še vedno dovolj priljubljena, da v njej številni ohladijo razgreto telo. Voda je primerna za kopanje, to potrjuje tudi državni monitoring, a mnoge plavanje v Krki zaradi njene podobe vse bolj odbija, posebno v spodnjem toku reke.
Vse toplejša voda
»Za na videz idilično paleto zelenih barv se skriva skrb vzbujajoče stanje rečnega ekosistema reke Krke. Pogled razkriva nizek vodostaj, značilen za poletna obdobja, ko se v najbolj sušnih dneh lahko v reki pretaka vsega nekaj kubičnih metrov vode. Srednji letni pretok na odseku sicer znaša okoli 60 m3/s, visoke poplavne vode pa lahko sežejo celo do 500 m3/s,« je enega od problemov opisal Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave, opozoril pa je tudi na dvig temperature rečne vode, ki zaostruje razmere v ekosistemu: »Temperatura se lahko na plitvejših odsekih vsak dan dvigne tudi do 30 stopinj Celzija. To je lahko velik šok za vodni živelj, saj ima temperatura neposreden vpliv na vrstno sestavo in posredno fizikalno-kemijske procese v vodi, s tem pa tudi na kakovost življenja. Prav zato nas morajo skrbeti podatki državnega monitoringa, da se je srednja letna temperatura Krke v zadnjih 50 letih z 9 povzpela na 11 stopinj Celzija, kar jasno kaže na vpliv podnebnih sprememb.« Da bo porast temperature dolgoročno vplival na ribji živelj, meni tudi predsednik Ribiške družine Novo mesto Djordje Vučković, res pa je, da gredo ribe v najbolj vročih dneh v globlje predele reke in tolmune.

V podobi Krke najbolj izstopa zaraščenost v vodnimi rastlinami, ljudje ob Krki, ki si želijo kopati v njej, si pri tem pomagajo kar s kosami. »Med vodnimi rastlinami prevladujeta makrofita plavajoči dristavec in navadni rogolist. Enormna razrast vodnih rastlin opozarja na povečan dotok organskih hranil v vodo, predvsem nitratov in fosfatov, ki spodbujajo eksplozivno rast. Četrti moteči element motiva pa razkriva obrežna zarast. Ta je namreč vsa prerasla z agresivno invazivno tujerodno oljno bučko, ki se razbohoti prav avgusta. Proti izlivu se agonija obrežnih invazivk samo še stopnjuje,« je še dodal Hudoklin.
Po nalivih slabša kakovost
Predvsem na počasi tekočih odsekih Krke se sproža tudi cvetenje, ki ga povzročajo v vodnem okolju lebdeče enocelične alge, najpogosteje kremenaste, zaradi katerih je voda običajno rdečkasto rjava. »Seveda sta tudi za cvetenje osnovno hranilo organska snov in temperatura,« je pojasnil Hudoklin in dodal, da je bilo v novomeškem odseku pred dežjem na vodni površini opaziti velike kosme razgrajene organske snovi, ki kažejo na procese lokalnega anaerobnega razkrajanja rastlinske biomase v pritalnih plasteh. Podobno zaostreno stanje je pri Kostanjevici pred leti ponoči, ko ni bilo fotosinteze, ob padcu kisika povzročilo velik pogin vseh talnih organizmov, predvsem polžev in školjk.
Razrast makrofitov, vodnih rastlin in obdobno cvetenje kažeta na večje vsebnosti organskih hranil v Krki, ki pa je, kot kažejo letošnje meritve, primerna za kopanje. »Iz Krke smo vzeli vzorce 29. junija in 17. julija na dveh odvzemnih mestih, v Žužemberku in Straži, hkrati pa smo naredili še šest kontrol, ki jih plačajo občine. Krka je mikrobiološko in kemično sprejemljiva, torej primerna za kopanje, le enkrat smo vzorce vzeli takoj po nevihti in takrat ni bila primerna za kopanje, kar je opozorilo, da se ob nalivih kakovost vode poslabša,« je dejal Dušan Harlander iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano in hkrati opozoril, da je nadzora naših rek premalo: »Na to smo pristojne že večkrat opozarjali, hkrati bi morali v državni monitoring zajeti tudi Savo, ki je turistično vse bolj zanimiva.«