UKREPI

Kriznega davka ne bo, DDV bo višji, prihaja davek na nepremičnine

Objavljeno 09. maj 2013 17.15 | Posodobljeno 09. maj 2013 17.51 | Piše: A. L.

Bratuškova je s finančnimi ministrom predstavila, kako se bo Slovenija izognila prihodku trojke.

Uroš Čufer.

LJUBLJANA – »Res so se variante spreminjale, ker smo pripravljali različne kombinacije, ki bi bile najprimernejše za nas. V prvem planu je oživitev gospodarstva – sanacija bank in prestrukturiranje podjetij, nato izboljšanje korporativnega upravljanja in privatizacija (določeno je že, kaj bo prodano, op. p.) ter konsolidacija javnih financ. Zadnjo bomo izpeljali tako, da bomo zmanjšali odhodke in povečali prihodke. Z naslednjim letom se uvede davek na nepremičnine, ustavili bomo nadaljnje upadanje davka na dobičke, s 1. julijem 2013 bo uvedena višja stopnja davka na dodano vrednost in še nekaj manjših sprememb, kot je davek na srečke,« je danes povedala predsednica vlade Alenka Bratušek. Skupaj na prihodkovni strani to pomeni približno 540 milijonov evrov več in je približno enak znesek varčevanju na odhodkovni strani. Dejstvo je, tako Bratuškova, da ZUJF učinkuje tudi letos, približno 380 milijonov, dodaja, da pa se o dodatnih prihrankih pogajajo tudi z javnimi uslužbenci.

Zadnje zadolževanje je bilo cenejše od predzadnjega, je poudarila premierka Alenka Bratušek.

Dvig DDV

Padla je odločitev, da se bo uveden krizni davek, ampak višji davek. Tudi v naslednjem letu kriznega davka ne bo, ostaja rezerva, pravi Bratuškova, torej če se jim ne bo uspelo dogovoriti za zmanjšanje odhodkov celotnih javnih financ. Pri tem premierka opozarja, da morajo dvigniti tudi spodnjo stopnjo. Po statističnih podatkih povprečna poraba družine znaša 260 evrov mesečno, kar bi za njih pomenilo podražitev za 2,6 evra. Ob tem opozarja, da ni nujno, da se bo celoten dvig DDV prelil tudi v cene.

Čufer: Slovenija je letalo, ki izgublja višino

»Treba je ustaviti izgubljanje višine. Moramo oživiti gospodarstvo (sanacija bank, korporativno upravljanje), uravnotežiti javne finance. Zmanjšati je treba strukturni primanjkljaj,« pravi minister Uroš Čufer. Pojasnjuje, da smo Slovenci trenutno podpovprečno zadolženi: »Trenutno smo pod povprečjem. Javni dolg se bo povečal za deset odstotkov bruto družbenega proizvoda.« A bodo poskušali zadolženost nato pripeljati na sedanjo raven s stabiliziranjem javnih financ in s privatizacijo. »Ko je letalo stabilizirano in višina jasna, je vprašanje, kam bomo leteli. In tu pride fokus na strukturne reforme,« pravi minister.

Večina ukrepov mora biti sprejetih pred poletjem. Treba je pokazati, da to lahko naredimo zelo hitro in da ukrepi lahko čim prej učinkujejo, pravi Čufer.

»V tem trenutku smo približno na polovici: polovica na prihodkovni, polovica na odhodkovni. Če bo treba z naslednjim letom uvesti krizni davek, se bo tehtnica nagnila na stran prihodkov,« pravi Bratuškova, ki verjame, da se bo z deležniki mogoče dogovoriti, da bosta na koncu dve tretjini na odhodkih in prihodkih tretjina ter kriznega davka ne bo treba uvajati. Ukrepov, kako do tega razmerja 2/3 : 1/3 priti, še ne poznajo.

Koliko dvig DDV?

Z 20 na 22 in z 8,5 na 9,5. Spodnjo stopnjo je treba dvigniti zaradi razmerja, poudarja Bratuškova.

Privatizacija

Danes je bila na vladi sprejeta odločitev o privatizaciji. Državnemu zboru so predlagali privatizacijo 15 podjetij. To so Adria Airways, Aero, Elan, Helios, Aerodrom Ljubljana, AA Tehnika, Telekom, NKBM, Paloma, Žito, Terme Olimia Bazeni, Cinkarna, Unior, Gospodarsko razstavišče, Fotona.

Črne gradnje

Za črne gradnje bodo zahtevali plačevanje nadomestila, da dokler so, se plačuje neko nadomestilo. To ne pomeni, da se bodo legalizirale s tem, je pojasnil Čufer.

Banke in dokapitalizacije

Denar za dokapitalizacije je že nekaj časa zagotovljen – 2,4 milijarde ga je pripravljenega v bankah.

Davek na nepremičnine

Gursove evidence, tako Čufer, so dovolj dobre. Davek na nepremičnine bo uveden s 1. januarjem 2014.

Deli s prijatelji