Slepeče sonce je pred desetimi dnevi – v sredo je bil res nesrečni 13. julij – po pripovedovanju domačinov botrovalo temu, da sta na železniških tirih, zavarovanih z andrejevim križem, življenje izgubila življenjska sopotnika Janez Škorjanec in Marta Kralj. Andrejev križ je za voznika sicer navodilo »ustavi«, a kaže, da za volanom berlinga Škorjanec, ki je progo dobro poznal, na poti na njivo razloga za ustavljanje zaradi žareče krogle na nebu ni opazil. Domačin, ki prav tako dobro pozna usodno progo in njeno žrtev, pa pravi: »Zaslepilo ga je sonce. Poznam ta prehod in sonce je v tem času že tako nizko, da ti posije naravnost v obraz.«
Na istem prehodu v neposredni bližini Središča ob Dravi je vlak pred leti zadel ob traktor, k sreči posledice niso bile tako usodne, so pa žal bile leta 2013 na podobnem, le z andrejevim križem zavarovanem prehodu čez železnico v Pristavi pri Mestinju, kjer sta življenje prav tako izgubila življenjska sopotnika, 63-letna Ana Mecilovšek in njen dve leti starejši mož Stanko. Tudi zanju je bil usoden potniški vlak, ki ga strojevodja kljub zaviranju ni mogel pravočasno ustaviti. Tisto septembrsko jutro je bila po pripovedovanju domačinov megla, ki naj bi orosila ogledalo ob cesti, zato je voznica spregledala vlak.
Preveč križev,
premalo zapornic
Na tirih slovenskih železnic je v zadnjih šestih letih življenje na podoben način izgubilo trideset ljudi. Kljub temu je bilo v državi na zadnji dan lanskega leta še vedno kar 437 železniških prehodov zavarovanih zgolj z andrejevim križem. In še vedno je prehodov, ki so, vsaj sodeč po okoliščinah nepotrebnih smrti, opisanih zgoraj, zavarovani preslabo in preveč odvisni od trenutnih vremenskih razmer, po državi kar 115 več kot tistih, ki so zavarovani z zapornicami. Kot pričajo podatki iz tabele, se število prehodov, zavarovanih zgolj z andrejevim križem, v zadnjih letih sicer nekoliko zmanjšuje, a iz druge tabele je jasno razvidno, da je bilo nesreč v zadnjih treh letih na prehodih, kjer na nevarnost vlaka voznike opozarja zgolj andrejev križ, več kot na tistih z zapornicami.
Predstavnik za odnose z javnostmi Slovenskih železnic Janez Krivec sicer pravi, da se v zadnjih letih z zmanjšanjem števila železniških prehodov – v zadnjih treh letih jih je res 79 manj – zmanjšuje tudi število nesreč. A hkrati za nesreče, ki se dogajajo, krivi voznike: »Poudariti moramo, da se nesreče na prehodih največkrat zgodijo zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov. Slovenske železnice vsako leto pripravljamo več preventivnih akcij po vsej Sloveniji, s katerimi udeležence v prometu opozarjamo na nevarno prečkanje proge in jih spodbujamo, da so še pozornejši na svojo varnost. Zato vztrajno ponavljamo in prosimo vse udeležence v prometu, da pri prečkanju proge spoštujejo prometne predpise ter prometne znake in signalizacijo. Hoditi ob progi ali po njej, voziti mimo zapornic, ki se prav tedaj spuščajo, ali celo obvoziti polzapornice je izjemno nevarno in tudi strogo prepovedano.«
Pristojno je
ministrstvo, ne SŽ
Seveda nas je zanimalo tudi, ali bo prihodnost na železniških prehodih kdaj varnejša, saj so prav ta teden iz Slovenskih železnic sporočili, da so na dan, ko sta pod vlakom na tirih umrla Škorjanec in Kraljeva, nadzorniki potrdili letno poročilo Slovenskih železnic, ki kaže, da je družba lani ustvarila več kot 580 milijonov evrov prihodkov in čisti poslovni izid v višini 23,7 milijona evrov, cveti pa jim tudi letos, saj je do konca maja skupina Slovenske železnice ustvarila 190,1 milijona evrov poslovnih prihodkov in dosegla čisti poslovni izid 7,1 milijona evrov. A nam je Krivic sporočil, da odločanje o postavitvi zapornic ni v njihovi pristojnosti, saj železniške prehode družba SŽ-Infrastruktura »redno vzdržuje in zagotavlja, da promet čeznje poteka varno. Za večje investicije na prehodih, kot so zavarovanja, zunajnivojska križanja in graditev povezovalnih cest, ter za ukinjanje prehodov pa je pristojno ministrstvo za infrastrukturo, ki zagotavlja sredstva in vodi projekte«. Ministrstvo vodi Peter Gašperšič, interpelirani minister, ki se bo moral predvidoma septembra zagovarjati pred poslanci.
Komisija in kup čejev
Predstavnica ministrstva Leonida Klasinc nam je na vprašanje, koliko stane postavitev zapornic za zavarovanje železniškega prehoda, pojasnila, da med 300 in 500 tisoč evri, kar je po njenem odvisno od več dejavnikov, denimo tega, ali je proga dvotirna, elektrificirana, kakšna je postajna odvisnost... To, ali bodo neki prehod bolje zavarovali, preveri komisija, »ki jo imenuje minister. Komisija pripravi predlog ureditve nivojskega prehoda, na podlagi katerega minister izda soglasje.« Je pa v odgovoru ministrstva vrsta čejev, saj Klasinčeva pojasnjuje, da se železniški prehodi »na ozemlju slovenskega železniškega omrežja zavarujejo z avtomatsko napravo za zavarovanje in polzapornicami v skladu z veljavno zakonodajo prioritetno glede na rang ceste in rang proge, gostoto cestnega in železniškega prometa, glede na ustreznost preglednostnega prostora in ali je na cesti redna avtobusna linija javnega prevoza potnikov.«
In kaj konkretno bodo za večjo varnost na zgolj z andrejevim križem zavarovanih železniških prehodih, kjer o življenju in smrti pogosto odločajo vremenske razmere, postorili do leta 2020? »V obdobju do leta 2020 bomo s pomočjo evropskih sredstev izvedli večja vlaganja v javno železniško infrastrukturo, v sklopu katerih bomo celovito reševali posamezne odseke prog, vključno z ustrezno izvedbo križanja cest in železnic, nekaj sredstev pa je zagotovljenih tudi v proračunu. Rešitve so zasnovane z vidika zagotavljanja čim večje pretočnosti cestnega in železniškega prometa, zato so povsod tam, kjer je to izvedljivo, mogoča in skladno s predpisi načrtovana zunajnivojska križanja ali ukinitev železniških prehodov z gradnjo povezovalnih cest,« sporočajo z ministrstva, ki ga vodi Gašperšič.