Križarke z vetrom v krilih proti Kopru

Tudi v novo križarsko sezono vstopa koprsko pristanišče brez napovedanega in zgrajenega potniškega terminala. Na improvizirani ploščadi pod mestnim obzidjem so v zimskih mesecih opravili potrebna vzdrževalna dela tam, kjer so se zaradi valovanja in teže velikih križark posedla oziroma udrla tla. Odkopali so okoli 250 kvadratnih metrov površine in dobre tri metre globoko namestili armirani betonski oporni zid, ki bo preprečil tudi spiranje brežine.

Od srede aprila do 5. novembra bo ob južni obali prvega bazena 50 privezov potniških ladij z okoli 56.000 potniki in 30.000 člani posadke na krovu; torej povsem primerljivo z lansko sezono in večletnim trendom po rekordnem letu 2011. Lani so v Kopru zabeležili 45 pristankov raznovrstnih belih lepotic, od butičnih križark do orjaških plavajočih hotelov, sezono pa je novembra sklenila nova nemška televizijska sanjska ladja Amadea.

Od velikank
 do starih dam

Letošnja sezona se začenja ta četrtek, 16. aprila, s prihodom MS Berlin, ene od petih plavajočih prizorišč popularne nemške televizijske nanizanke Sanjska ladja (Traumschiff). Sedem ladij bo k nam priplulo prvič, med njimi 29. aprila velikanka MSC Musica s tri tisoč potniki, po njej še Silver Cloud, velika Celebrity Constellation, Aurora, nova luksuzna velika jahta Le Lyrial, Artania in Riviera, več ladij se redno vrača. Največ prihodov bo maja in septembra. Lani nas je obiskalo največ angleško govorečih turistov, med njimi 53 odstotkov Britancev, Američanov je bilo 18 odstotkov, Kanadčanov in Avstralcev med pet in šest odstotki. K nam so pripluli turisti 104 narodnosti, največ iz starostne skupine od 60 do 70 let, narašča tudi število mladih.

V Luki in na občini zatrjujejo, da bodo v prihodnjih letih poskušali v Kopru zgraditi potniški terminal, niso se še odločili, s kom, a menda imajo v predalu že načrte ameriškega arhitekta, ki je začrtal terminale v Istanbulu in Lizboni ter na območju Antilov. Koper naj bi (kot pred leti z ladjo Arion, nekdanjo jugoslovansko Istro) spet postal matično pristanišče, kar bi omogočilo odhode iz našega okna v svet.

Lani po svetovnih morjih križarilo 
22 milijonov ljudi

Nedavno so se predstavniki Luke in Mestne občine Koper, agencije Spirit ter nekaj turističnih organizacij že enajstič (tudi tokrat s predstavitveno stojnico) udeležili največjega svetovnega sejma potniških ladjarjev Cruise Shipping v Miamiju na Floridi, kjer v križarski prestolnici sveta letos zaznamujejo 100-letnico dopustniškega raja. Po podatkih Mednarodnega združenja turističnih ladjarjev CLIA, ki šteje 62 članov, ima panoga še vedno rast: lani je križarilo po svetovnih morjih že okoli 22 milijonov potnikov, tri odstotke več kot prejšnja leta. Za letos napovedujejo še milijon potnikov več. O rasti priča tudi veliko naročenih ladij, do leta 2022 kar stotnija, več kot deset velikank bodo zgradili v sosednjem Tržiču.

Že marca je iz Tržiča odplula velikanka P&O Cruises MS Britannia za 3650 potnikov, med zadnjim orkanskim vetrom so morali v nemški ladjedelnici dodatno zavarovati veliko križarko Anthem of the Seas (4180 potnikov) družbe Royal Carribean, Nemci bodo predstavili klubski ladji Mein Schiff 4, Aida pa ladjo Aidaprima. Norwegian Escape je še ena letošnjih velikank, pravo nasprotje je jahta Le Lyrial francoske Compagnie du Ponant, ki bo avgusta obiskala tudi Koper.

Ta orjaška flota bo opravila neverjetnih 600.000 pristankov v pristaniščih sedmih svetovnih morij. Vodilna potniška velesila so in ostajajo ZDA, tostran luže poteka ogorčena tekma med Angleži, Nemci in Italijani, evropskemu gospodarstvu prinesejo križarke dobrih 16 milijard evrov na leto. Kljub bližini aktualnih kriznih in vojnih žarišč ima največji porast prav Sredozemlje, pri združenju tukajšnjih potniških pristanišč MedCruise ugotavljajo, da ta donosna industrija raste z najvišjimi indeksi, zanimanje po svetu je za Sredozemlje izjemno, priča smo novi selitvi s severne obale Afrike in Rdečega morja na sever, najbolj prav Jadran.

Vračajo se male klasične križarke

Ladjarji še naročajo potniške velikanke, ugotavljajo pa več novih smernic, ena je vrnitev že skoraj odpisanih klasičnih malih križark, njihovi lastniki, večinoma ladjarji z eno ladjo ali dvema, so bankrotirali, ker niso vzdržali cenovnega pritiska v tekmi z velikimi ladjami. Lani se je to primerilo tudi prestižni MS MS Deutschland – prejšnji aktualni televizijski sanjski ladji, ki je Koper obiskala 2013. Nemci imajo še nekaj takšnih križark, kot so ladje Delphin, Berlin in Astor, s pomočjo zanimivih in prilagodljivih programov ter individualnega pristopa si obetajo novo, svetlo prihodnost. Povečalo se je naročilo ladij, ki sprejmejo le okoli 500 potnikov, razmerje do posadke je kvečjemu 3:2, na njih vlada še pravo morsko vzdušje, vse palube so odprte na morje, diši po soli, ob večjih valovih se prijetno zibajo.

Pristajajo lahko tudi v manjših pristaniščih in plujejo skozi Korintski prekop. Prav imenitne so za individualne poti, predvidoma se bodo spet pomnožili mali ponudniki s specializiranimi programi. V tem segmentu imajo pravo priložnost Rusi s svojimi ekspedicijskimi ladjami po severnih morjih in rekah, nacionalni evropski ponudniki pa se osamosvajajo od ameriških družb, ki (še) ne cenijo t. i. slow cruisinga. V Sredozemlju so idealne plovne poti od Balearov pa vzdolž Modre in Cvetlične obale z obiskom Nice, Cannesa, St. Tropeza, Monte Carla do Genove, San Rema in Portofina. Morda še lepša in bolj zanimiva je obala od Neaplja do Sicilije in seveda območje grških Egejskih otokov in vzhodna jadranska obala z otoki. Na takšni poti je tudi letošnja prva obiskovalka MS Berlin.