LJUBLJANA – Grška kriza močno odmeva in tudi v Sloveniji se nanjo vrstijo različni odzivi. Nekdanji minister za finance Franc Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. »To so krediti, ki se jih ne odpisuje, se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti,« je povedal.
Sam je bil minister, ko je Slovenija Grčiji posodila denar. »Takrat ni bilo nikogar, ki bi lahko še posodil. Takrat bi Grki lahko razglasili bankrot in potem bi sledil verižni bankrot vseh ostalih držav. Mi bi bili približno na 15. mestu, ker smo močen izvoznik, a bi tudi mi prišli na vrsto,« je pojasnil v izjavi za medije med današnjim obiskom predstavnikov SD v Mariboru. »Grčija je takrat potrebovala pomoč. Mi smo jo zagotovili na edini mogoči način, da smo ji jo države članice evro skupine dale. Dale smo ji jo vse, razen tiste, ki so bile že takrat v zelo slabem položaju. Kasneje smo vzpostavili mehanizme, da lahko velike banke in države dobijo kredit v vsakem primeru, vendar se to ne sme vezati na neke pogoje. Pogoje mora izpeljati Evropska komisija ločeno od tega,« je dodal. Po njegovih ocenah je v trenutnih razmerah treba najti kompromis. Izstop Grčije iz območja evra po njegovih ocenah ni najbolj verjeten. »Ves čas bodo imeli probleme, kako vrednotiti kredite, tudi notranje. To jim bo povzročalo stalno krizo, zato si po mojem ne upajo izstopiti iz evra,« je ocenil.
Kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično. »V vsakem primeru upam, da se bodo pogajanja nadaljevala. Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako,« je dejal.
Koprivnikar je pričakoval večji napor na grški strani
Podpredsednik vlade Boris Koprivnikar pa priznava nezadovoljstvo s potekom dogodkov v zvezi z Grčijo in s kooperativnostjo grške vlade, od katere je pričakoval večji napor. Razmere so kar resna težava tudi za Slovenijo, je dejal in dodal, da je doma težko zahtevati varčno obnašanje, če z odzivom države, do katere smo bili solidarni, niso zadovoljni. Slovenija je glede na obveznosti, ki so jih v razmerju do Grčije sprejele pretekle vlade, relativno izpostavljena. Glede na bruto domači proizvod in sredstva, ki smo jih Grčiji posodili, je celo najbolj izpostavljena v Evropi, je minister za javno upravo iz vrst SMC spomnil v izjavi novinarjem po odhodu s pogovora vladnih predstavnikov o vprašanju migrantov.
Po mnenju Koprivnikarja so sicer v primeru črnega scenarija v Grčiji za slovenske javne finance največja težava stroški zadolževanja. Slovenija je namreč, kot pravi, glede na svoj javnofinančni položaj relativno slabo stabilna država in zato lahko pričakujemo, da se nam bodo ob negativnem grškem scenariju obrestne mere precej dvignile. To je morda po Koprivnikarjevem mnenju večja težava kot sama sredstva, ki smo jih posodili Grčiji. Izpostavil je še nezadovoljstvo z ravnanjem Grčije. »Glede na trud, ki ga je Evropska komisija vložila v rešitev te težave, bi pričakovali večji napor tudi na grški strani,« je poudaril Koprivnikar.
Šircelj: Razmere so resne
Poslanec SDS Andrej Šircelj ocenjuje, da so razmere v zvezi z Grčijo resne. Referendum bo po njegovem mnenju pokazal voljo ljudstva, a finančnih težav ne bo rešil. To je znak, tako Šircelj, da morajo grška vlada in partnerji v Evropi ponovno sesti za mizo in sprejemati ne le finančne, pač pa tudi državotvorne odločitve, predvsem v evropskem smislu. Ob vprašanju posledic za Slovenijo, ki je s posojili in poroštvom izpostavljena do Grčije, pa ocenjuje, da na kratek rok tega ne bomo dobili nazaj. Kot je pojasnil, bomo dodatno plačali obresti, po njegovih ocenah okoli 20 milijonov letno že v prvem trenutku. »To pa predvsem zato, ker nismo dovolj hitro sanirali teh kreditov, ki smo jih dali, pravzaprav smo pogoje še poslabšali,« je prepričan.
Na vprašanje posledic za Slovenijo v primeru izstopa Grčije iz EU pa Šircelj odgovarja, da ne bo prišlo do bistvenih zapletov. Po lizbonski pogodbi lahko izstopi iz EU, tehnika pa glede tega po njegovih besedah ni dodelana, zato nastopijo dodatne težave. Dodatne zaplete pomeni tudi prehod Grkov na svojo denarno valuto, je dodal. Opozoril je še na morebitno nevračilo obresti Grčije. To po klavzuli v pogodbah pomeni, da bodo morali vrniti celotni dolg, ki ga pa ne morejo, je pojasnil Šircelj.
ZL grško vlado podpira
Odgovoril je tudi na izjave opozicijske ZL, ki je danes podprla grško vlado in ocenila, da je šlo s posojanjem Grčiji za reševanje francoskih in nemških bank ter da Evropa zdaj kaznuje skrajno levico. Šircelj pa meni, da politika, ki jo ima ZL, Grke pelje v propad.
