Zima je tu, časi pa takšni, da pazimo na vsak evro. A Slovenci brez smučanja ne moremo. Smučarski centri so pripravljeni, ponekod so naprave že pognali. Vsi pogledujejo v nebo, brez snega in mraza bo ves trud zaman. Kriza je udarila tudi smučarske centre, velikih investicij v minulem letu ni bilo. Na Golteh so bogatejši za deskarski park, nočno sankališče in poligon za ledno plezanje ter nočno spuščanje po jekleni vrvi, na Rogli so uredili novo smučarsko progo. V Kranjski Gori so posodobili sisteme zasneževanja na smučišču Poligon v Podkorenu (obnova energetskih in komunikacijskih kablov), investicijo so izvedli skupaj z ASK Kranjska Gora. Predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Srečko Jesenšek pozdravlja vnovično uvedbo dvotedenskih počitnic (februarja so zahtevali celo tritedenske), ki naj bi popravila finančno sliko smučarskih središč.
Kakšna bo zima?
Jesenšek tudi upa, da bo letošnja sezona boljša kot lanska, ki je bila povprečna, rešili so jo šele s februarjem. Smučišča, skupaj jih je 30, so imela po 20 manj smučarskih dni kot v preteklosti. V sezoni 2010/11 so slovenske snežne poljane gostile okoli 1,2 milijona obiskovalcev, v prejšnji komaj nekaj nad milijon. Na Agenciji Republike Slovenije za okolje nimajo čarobne krogle, da bi lahko napovedali, kakšna zima nas čaka. »Že zdaj pa je jasno, da bo december hladen, prva pošiljka snega je prišla, tudi v prihodnjem tednu se obeta sneg,« povedo vremenoslovci in hrabrijo žičničarje.
Dober evro
na kilometer prog
Najdražjo dnevno karto ima smučišče Kanin–Sella Nevea (sezono začnejo 22. decembra), ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Na 30 kilometrih smučarskih prog z 12 napravami užitki stanejo 35 evrov na dan. Uvedli so tudi vozovnico, ki velja samo za slovenski del Kanina, stane pa 22 evrov. V Kranjski Gori, kjer je bil včeraj prvi smučarski dan, boste odšteli 30 evrov za 20 kilometrov prog in 19 delujočih naprav. Evro cenejši so na Krvavcu (začeli so v petek), kjer imajo deset kilometrov več prog ter 11 delujočih naprav), 28 evrov vas bo stal dan v Cerknem (18 kilometrov prog, začetek 14. 12.), 27 pa boste plačali za 18 kilometrov prog in devet smučarskih naprav na Voglu, kjer se smuka prav tako začne 14. decembra. Do žepa upokojencev so najbolj prijazni na Voglu (23 evrov), po 25 evrov bodo seniorji odšteli na Krvavcu in Rogli, 26 v Kranjski Gori, 21 pa v Cerknem. Na Rogli so se odločili, da se bodo s krizo spopadli še z dvema ukrepoma – v predprodaji so bile vozovnice za 20 odstotkov cenejše, nižja cena vozovnic (za 20 odstotkov) velja tudi od ponedeljka do petka.
Najceneje v Litvi
V Sloveniji ni precej velikih razlik med smučišči v dolžini prog in ceni. V tujini je seveda bolj pestro. »Pred izbiro je pametno premisliti, kaj od smučišča pričakujemo, da vozovnice ne bomo preplačali in izbrali smučišča, ki se nam cenovno zdi zelo ugodno, vendar pa nam z izjemno majhnega števila smučarskih prog oziroma kilometrov ne bo ponudil izzivov, užitkov, ki jih pričakujemo na belih strminah,« opozarja Jana Huč Uršič, ki za primerjavo omeni češko smučišče z 2,4 kilometra prog za 7,5 evra dan, in švicarski Matterhorn ski paradise, kjer dnevni užitek na 309 kilometrih prog stane 51,5 evra na dan. Najcenejšo dnevno vozovnico po analizi Evropskega potrošniškega centra ima Litva (smučarski center Ramkalni) – 4,31 evra za 250 metrov prog.
Kranjska Gora med elito
Slovenije niti letos ni med najboljšimi desetimi lokacijami smučarskega turizma. Raziskava WAYN.com je prvo mesto prisodila Švici, ki je najbolj priljubljena država za smučarske počitnice, sledita ji Avstrija in Francija. Od četrtega do desetega mesta so se zvrstile Kanada, Italija, ZDA, Rusija, Čile, Južna Koreja in Nova Zelandija. Raziskava je pokazala, da več kot petina vseh smučarjev za počitnice nameni več kot 1070 evrov na sezono. Najbolj razsipni so Američani – aktivni smučarji iz ZDA gredo na zimske počitnice dvakrat, več kot polovica Evropejcev (55 odstotkov) pa enkrat na dve leti. Pregovorno varčni Nemci za zimske počitnice odštejejo od 900 do 1070 evrov, vsi turisti pa v povprečju od 540 do 720 evrov.
Če naše domovine ni me najbolj priljubljenimi destinacijami, pa se lahko pohvali Kranjska Gora. Spletni turistični portal VirtualTourist.com jo je uvrstil med elito zimskih turističnih destinacij za pare, med katerimi eden od partnerjev ne smuča. Gorenjcem delajo družbo Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming, švicarski Verbier, avstrijski Kitzbühel, Queenstown v Novi Zelandiji, italijanska Cortina d'Ampezzo, francoski Chamonix, Taos v ameriški zvezni državi Nova Mehika, Bariloče v Argentini in Mont Tremblant v kanadskem Quebecu. Kranjska Gora je poleg smučanja prepričala še s sankanjem, pohodništvom, lepotami Bleda, Triglavskim narodnim parkom, Bohinjskim jezerom ter obiskom Ljubljane.
Francoska in italijanska prostranstva
Tri doline v Franciji še danes veljajo za največje povezano smučišče v francoskih Savojskih Alpah, središče pa je Val Thorens (poleg njega še Courchevel, Meribel). Imajo okoli 600 kilometrov urejenih prog, 198 žičnic, gondol in sedežnic. V predsezoni dnevna karta stane od 38,1 do 42,4 evra, po 14. 12. pa od 47,7 do 53 evrov. V francoski regiji Paradiski vas bo pričakalo 425 kilometrov smučarskih prog (242) s 157 žičnicami, osrednji smučišči sta La Plague in Les Arcs. Dnevna karta stane 51 evrov. Slovenci radi zahajajo tudi v Italijo, eni stavijo na Via Lattea, ki se razprostira med Italijo in Francijo, osrednji smučarski centri pa so Pragelato, Claviere, San Sicario, Sestriere, Montgenevre. Celotno področje se lahko pohvali s 400 kilometri prog, ponosni so na olimpijske igre iz leta 2006, ki jih je gostilo gospodarsko središče regije Torino. Cena dnevne karte se giblje med 34 in 38 evri. Druga italijanska destinacija je Sella Ronda, ki velja za cvet Dolomitov, na italijanski sneg pa vabijo štiri ladinske doline Alta Badia, Val Gardena, Livinallongo in Val di Fassa. Celotna smučarska regija ima 330 kilometrov prog, ki med sabo povezuje smučišča Val Gardena, Alta Badia, Arabba in Fassa Carezza. Dnevna karta stane od 45 do 50 evrov.
Na svoje proge vas vabi tudi Jahorina, kjer boste smučali za 16,8 evra na dan, sezona pa se začne 23. decembra. Na voljo bo 40 kilometrov prog. Dobrih 25 kilometrov iz Sarajeva je Bjelašnica, najvišje ležeči smučarski center v BiH, kjer bo dan smučanja stal od 15,3 do 17,8 evra.
Kdaj kdo na počitnice?
Zimske počitnice bodo zopet v dveh kosih: najprej, med 18. in 22. 2. 2013, bodo počitnikovali učenci osnovnih šol z območja statističnih regij jugovzhodne Slovenije, Koroške, Podravske, Pomurske, Savinjske in Spodnjeposavske regije. Za njimi bodo med 25. 2. in 1. 3. na zimske počitnice odšli še šolarji iz Gorenjske, Goriške, Notranjsko-kraške, Obalno-kraške, Osrednjeslovenske in Zasavske statistične regije.
Kaj pa, če se poškodujem?
Smučišča vozovnice ponujajo že v predprodaji. Razlogov je več, predvsem so taki nakupi prijaznejši do smučarjeve denarnice. Ob nakupu sezonske vstopnice pa obstaja tveganje zaradi poškodbe, ta lahko po enem zavoju ali padcu sesuje smučarske načrte za vso sezono. Nesreča nikoli ne počiva, na slovenskih smučiščih se jih zgodi okoli tisoč na sezono. Dobro je poznati pravice ob nezgodi in kako lahko dobite nazaj del denarja. Če ste, denimo, kupili sezonsko vozovnico za Roglo in Krvavec, boste lahko zaradi poškodbe (če predložite ustrezno zdravniško potrdilo) v naslednji sezoni uveljavili popust. V Kranjski Gori vam ob poškodbi do 15. januarja pripada 50 odstotkov popusta v novi sezoni, na Voglu in Golteh prav tako 50, če se poškodujete do 15. februarja. Kdor ima sezonsko karto za Cerkno, pa mu ob poškodbi pripada 50 odstotkov popusta za novo sezono le, če se je poškodoval v prvih 30 dneh obratovanje smučišča. Zveza potrošnikov Slovenije je v svoji analizi opozorila, da ima po njej znanih podatkih morebitno nezgodno zavarovanje vključeno le Cerkno.
