DUŠNI PASTIR

Krivoverski kult v ljubljanski cerkvi

Objavljeno 22. november 2015 16.45 | Posodobljeno 22. november 2015 16.45 | Piše: Tomica Šuljić

Hrvat Dragutin Barušić s svojo Zdravo Atmosfero pri frančiškanih.

Dragutin Barušić iz Zagreba v Sloveniji zvezda svojega kulta.

LJUBLJANA, CELJE – V 21. stoletju se (spet) razcvetajo organizacije, ki pod okriljem vere prežijo na posameznike, izgubljene v modernem svetu. Pomanjkanje vrednot, življenjskih ciljev ter iskanja sebe se lahko zapolni, nadomesti, vzklije nova radost življenja; a za kakšno ceno? »Poročena sva devet let, še prej sva bila skupaj sedem let. Dokler ni bilo tega, smo normalno živeli,« pravi možakar, ki sta se mu v zakonu rodila dva otroka.

Pred skoraj tremi leti je njegova žena spoznala Zdravo Atmosfero: »Njej je to predstavila žena mojega kolega, ona je pozneje navdušila sosedo in sestro, veš kako je fajn, so si govorile,« se spominja mož. Njegova žena je bolj natančna: »Ko sem spoznala človeka, ki mu je močno mar za vsako dušo, za vsakega človeka tega sveta, Dragutina Barušića, sem se šele začela zavedati, v kakšnem sranju živim, in to zaradi svojega neznanja.« Žena sicer svojega moža – po prosvetlitvi in ozaveščenju – po novem ljubeče opisuje kot »zabitega človeka jeze«.

Na kolenih
 pred prerokom

Zdrava Atmosfera je uradno društvo, ki obstaja od decembra 2011, uradno je njegova zastopnica Ana Berginc, vodja pa 53-letni Zagrebčan Drago, Dragutin Barušić. Malo se družijo na piknikih, imajo dobrodelne akcije, več članic je spisalo knjige, nekatere so si prek skupine našle može (ne le da jih izgubljajo). Člani Zdrave Atomsfere se opisujejo kot rimokatoliki, »Naš veroučitelj Dragutin Barušič ni materialist, temveč je moralist,« pravi o njem članica.

V Barušiću je žena našla to, česar ni bilo doma, ko je po porodu čutila žalost, tesnobo in praznino: »Ko bi si najbolj želela moževe topline, ljubezni, dotika, je on na očetovskem dopustu počel vse druge stvari – delal pri gasilskem domu, drvaril v gozdu, adaptiral hodnik v hiši... – kot to, da bi skrbel za nas kot družino.«

Tri leta pozneje mož opisuje sedanji bioritem družine: »Žena gre zjutraj v službo, po službi imajo dejavnosti, domov pride ponoči: ob pol enih, enih, včeraj je prišla 15 do dveh.« To soboto imajo delavnice, prejšnjo nedeljo je bila na prireditvi, »tako je štirikrat na teden. Potem pa sem rekel: zdaj pa je tega malo dost',« pravi mož, ki je učitelja Draga ta teden prvič srečal v živo; to je sodu zbilo dno ter pokrov hkrati; že prej ga je žena naznanila na policijo in CSD, a s prijavami ni bila uspešna.

»Odšel sem k njim; dogovorjeno je bilo, da vidim, kaj se dogaja. On je za njih prerok in oni klečijo pred njim; hoteli so, da pokleknem tudi jaz, pa nisem hotel.« Delavnica z možem je trajala od sedme zvečer do četrte zjutraj: »Prepričevali so me, da jim pristopim, zganjali so eksorcizem, to je noro,« je dogajanje povzel mož. Dragutin Barušić pojasnjuje, da se žrtvuje: »Ni hvaležno, da sem zaupnik za pomoč; toda samo hvaležen človek lahko daruje napredek človeštvu, uspeh rasam ter nagrado narodu.« Kolikšno prostovoljno nagrado od članov dobiva za svoje zaupniško žrtvovanje, ni pripisal.

Na ženo, ki jo je pritegnil Dragov kult, je poskušala vplivati tudi njena sestra: »Bojim se, da imaš oprane možgane. Katera normalna mama zanemarja svoje otroke in moža za ene kurje molitvice in zato da hodi in nosi denar enemu, ki se ima za boga?« ji je zapisala.

Dragov kult

Dušni pastir Drago in njegove ovce uporabljajo molitve, ki referirajo na nebeško kraljestvo, božji plan, božjo resnico ki jo prinaša Barušić. Tega kot »Učitelja Alfe in Omega« opisujejo takole: pastir, prerok, svetnik, angel. Ta poimenovanja zvenijo prav ironično ob naslednjem podatku: obe skupini – ljubljanska in celjska – sta bili sprejeti pod streho Rimskokatoliške cerkve. Dobesedno: v Ljubljani imajo prostor pod prostori osrednje frančiškanske cerkve (nasproti Prešernovega spomenika na Tromostovju), v Celju pa v Slomškovi sobi župnišča pri cerkvi sv. Danijela.

Tudi cerkev ni več to, kar je bila: v starih časih so krivoverce preganjali, zdaj so do njih bistveno bolj tolerantni. Iz ljubljanske nadškofije so na naša začudena vprašanja o tem, zakaj gostijo Zdravo Atmosfero, odgovorili takole: »Kolikor smo lahko preverili, gospod Drago Barušić ne uporablja nazivov prerok in svetnik sam zase, ampak ga tako poimenujejo člani društva, ki jih je njegovo delovanje nagovorilo. Res je, da so vsaj nekatere od teh besed doma tudi v krščanstvu, a jih ljudje pogosto uporabljajo tudi v vsakdanjem življenju, da bi opisali svoje navdušenje ali občudovanje posameznika, ki se je s svojim sporočilom ali dejanji na poseben način odlikoval,« pravi Boštjan Prevc iz ljubljanske nadškofije. Frančiškani, pri katerih se je Barišić udomačil, pa na naša vprašanja po nekaj dneh čakanja niso bili sposobni odgovorili.

Vsi posamezniki iz cerkvenih krogov pa niso tako naklonjeni energiji, ki jo širi zagrebški guru. Še bolj intriganten je podatek, da ima Dragov kult (ki se naslanja na njegovo osebnost) dejansko podporo zgolj znotraj slovenske cerkve; na Hrvaškem tovrstno obliko razlagajo kot krivoverstvo, povezave z njim zanikajo: »To ni new age religija, to je brez zveze. To je krivoverstvo.« In: »Navedeni gospod Barušić in njegova skupnost nimata povezave z zagrebško nadškofijo ali katero koli cerkveno institucijo.« Tako je vsaj pojasnil tamkajšnji tiskovni predstavnik Zvonko Franc.

Slovenska cerkev je že v preteklosti pokazala, da na moderne čase ni bila povsem pripravljena; to še dobro pomnimo po finančnih polomijah na mariborski nadškofiji. Novost pa je, da RKC sama podpira kulte krivovernih posameznikov, katerih delovanje je destruktivno za posamične slovenske katolike ter njihove družine.

Deli s prijatelji