LJUBLJANA – Ta teden je zagovornik Janeza Janše Franci Matoz na ustavno sodišče vložil ustavno pritožbo v zadevi Patria, zaradi katere Janša prestaja dveletno zaporno kazen. Janša in njegov zagovornik sta prepričana, da mu je kršena pravica do neodvisnega sodišča, načela zakonitosti v kazenskem pravu, pravica do obrambe, enakega varstva pravic, načela nedolžnosti. Da so mu kršeni 22., 23., 27., 28. in 29. člen ustave ter 6. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.
Nejasnosti in spregledana 'malenkost'
Bivši ustavni sodnik Matevž Krivic je v mnenju za Delo (Gostujoče pero) zapisal, da ga je ustavno sodišče z začasno vrnitvijo mandata Janši presenetilo in da bi moralo, preden dokončno odloči o zakonitosti prenehanja njegovega mandata, »prej odločati o zakonitosti njegove obsodbe.«
Glede prve točke je zapisal, da je sicer povsem jasna, nejasno pa je to, zakaj je bila sprejeta pritožba zoper sklep, ki ga državni zbor (DZ) v resnici sploh ni sprejel. Pojasnjuje, da je ustaljena praksa v primerljivih primerih narekovala, da pritožbo zoper izpodbijani akt, ki pravno sploh ne obstaja, zavrže in v obrazložitvi pove, zakaj izpodbijani akt pravno sploh ne obstaja. »Doslej je šlo sicer za primere, ko je bil izpodbijani akt sicer sprejet od pristojnega organa, vendar ni bil objavljen, kot bi moral biti – v tej zadevi pa se je zgodilo nekaj drugega, komaj verjetnega: sklepa o prenehanju Janševega mandata državni zbor sploh sprejel ni in zato v uradnem listu tudi objavljen ni bil. Tam je bilo namesto tega objavljeno le nekakšno obvestilo, da se je državni zbor 'seznanil s sklepom', ki pa ga ni nihče sprejel.«
Nadalje pojasnjuje, da bi racionalni razlog za to, da je ustavno sodišče to 'malenkost' spregledalo, bil v tem, da bodo manjkajoči sklep pač naknadno izglasovali in objavili, pa bodo spet na istem. »Da, lahko bi bilo res tako – toda to ne bi smel biti utemeljen razlog za spregled tako hude in očitne nezakonitosti. Ne le zaradi nujne lekcije zaradi nespoštovanja zakona in poslovnika, ampak tudi zaradi pomembnih pravnih posledic: ugotovitev, da sklep o prenehanju mandata ni bil sprejet, bi namreč pomenila, da Janšev mandat 15. oktobra sploh ni prenehal!«
7 : 2 ali 6 : 3 za Janšo
Krivic pravi, da je do nepotrebnega nesporazuma prišlo na samem ustavnem sodišču, do njega pa je očitno prišlo v naglici odločanja, ob hudi obremenjenosti z drugimi težkimi zadevami v tem času. Kot posledico tega meni, da je nastalo ločeno mnenje sodnice Sovdatove in Jadek-Pensove in ločeno mnenje k »zgrešeni 4. točki izreka«.
Kaj piše v ločenem mnenju Jadranka Sovdat je v ločenem mnenju, ki se mu je pridružila tudi Dunja Jadek-Pensa, nasprotovala temu, da bi se pritožba obravnavala, preden se obravnava na upravnem sodišču. Iz ločenega mnenja je mogoče razbrati, da je stališče Sovdatove, da mandat podelijo volivci in ga ne morejo odvzeti funkcionarji. Če bi se prenehanje mandata lahko izvršilo zaradi razloga pred volitvami, bi to – upoštevajoč ureditev izključitvenega razloga po 82. členu Ustave RS – pomenilo diskriminacijo v izvrševanju pasivne volilne pravice med izvoljenimi kandidati, saj so vsi kandidirali pod enakimi pogoji, z enakimi izključitvami, nato pa bi bilo enim omogočeno izvrševati mandat, drugim pa ne. |
»Paradoks je v tem, da vsi trije odločno zagovarjajo stališče, da 'rezervni' upravni spor ni primerno in učinkovito sredstvo za taka vprašanja – omenjeni sodnici pa sta pri tem žal spregledali, da po zakonu o ustavnem sodišču sploh ne bi bilo mogoče ob nesprejetju ustavne pobude potem začeti na to vezanega postopka presoje ustavnosti zakona. Sodišče je z veliko večino (7 : 2) že brez tega odločilo, da 'rezervni' upravni spor za take primere ni primerno in učinkovito pravno sredstvo, predvsem pa, kot je opozoril sodnik Zobec, v zakonu sploh ni procesne podlage za sklep v 4. točki izreka. Žal Zobca tu ni podprl nihče, čeprav je njegovo stališče 'čisto kot solza' in procesno popolnoma neoporečno – tudi ta paradoks pripisujem naglici in stresnosti tega odločanja.«
»Ta sklep (v 4. točki) je torej procesno napačen, vsebinsko pa nepotreben in zavajajoč. Prvo je sicer bolj stvar za procesne specialiste, drugo pa žal povzroča povsem nepotrebna napačna razumevanja sprejete odločitve kot celote. Zakaj? Zato, ker sta se omenjeni sodnici potem pri glasovanju o 2. točki izreka pridružili drugima dvema (Korpič-Horvatovi in Pogačarjevi), ki sta začasni vrnitvi Janševega mandata edini vsebinsko nasprotovali (čeprav tudi oni dve z zelo blago izraženimi razlogi), Sovdatova in Jadek-Pensova pa izključno iz formalnega, procesnega razloga, ki je seveda povsem logičen: če si v 1. točki glasoval proti sprejetju ustavne pritožbe v obravnavo, potem ne moreš pri 2. točki glasovati za to, da se izvršitev izpodbijanega sklepa zadrži,« je pojasnjeval Krivic.
»Navidezno zelo tesno razmerje 5 : 4 pri glasovanju o zadržanju izvršitve (sicer nesprejetega!) sklepa DZ o prenehanju Janševega mandata torej nikakor ne pomeni napovedi, da bo tudi končna odločitev enaka, z enako tesnim razmerjem glasov. Kdor pazljivo prebere ločeno mnenje sodnice Sovdatove (še posebej opozarjam na 17. in 25. točko) in kdor pozna njeno doslednost pri zastopanju stališč, v katera je prepričana – ne glede na politično barvo zainteresiranih, lahko prej pričakuje tudi končno odločitev v razmerju 7 : 2 ali vsaj 6 : 3,« je prepričan.
Škodljivi strankarski manevri
Krivic je napisal, da se mu zdi vse to primerno poudariti, ker so se že začeli skrajno škodljivi strankarski manevri za izpodbijanje avtoritete in rušenje kredibilnosti ustavnega sodišča. »Najgloblje je tu zabredel predstavnik tiste stranke, za katero sem (v pomanjkanju boljše izbire) sam glasoval na zadnjih volitvah, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov g. Han, ko je sprejeto odločitev skušal diskreditirati z izjavo, da se ustavno sodišče kot stolp v Pisi nagiba močno v desno. Tudi če bi vseh pet, ki so tu glasovali 'za Janšo', šteli za političnonazorsko desno usmerjene, a je to res znano samo za tri od njih, bi bilo to šele najrahlejše možno 'nagibanje v desno'. (Mimogrede: kaj pa, če bi se sodišče enako nagnilo v levo, potem bi bilo pa vse v redu?) Če g. Han morda podobno kot jaz pričakuje 'močneje nagnjeni' končni rezultat 7 : 2 ali 6 : 3, bi ga pa javno pozval, da takrat, ko bo do takega končnega rezultata morda res prišlo, javno pojasni, na podlagi česa sodnici Sovdatovo in Jadek-Pensovo političnonazorsko uvršča na desnico. Pa tudi za sodnika Petriča in sodnico Klampferjevo je meni (in javnosti) njuna morebitna desna političnonazorska usmeritev popolnoma neznana. Kdor presoja političnonazorsko usmeritev sodnikov po tem, ali priznavajo kršitev ustavnih pravic tudi njegovim političnim nasprotnikom, pa s tem več pove o sebi kot o tistih, ki jih kritizira in skuša politično diskreditirati,« je še povedal Krivic.