LJUBLJANA – Bojan Dobovšek je bil nekoč ustanovni član stranke SMC, nato pa je izstopil naprej iz stranke, nato pa še iz poslanske skupine in je danes nepovezani poslanec. Kot je že večkrat ponovil, je iz poslanske skupine SMC izstopil zaradi kadrovanja stranke in neuresničenih projektov.
Cerarjeve pozabljene predvolilne obljube
Za Delova Ozadja je nedavno pojasnil, da so se v stranki pred volitvami dogovarjali, kako bodo sestavljali vlado, kadrovali in upravljali državo. »Po zmagi na volitvah je Cerar dejal, da je on zmagal, zato bo on postavil vlado in on odločil o teh zadevah. Opozoril sem ga na predvolilni dogovor o timskem delu. Nato je predstavil ekipo, s katero se nisem strinjal. Če je mislil imeti tako ekipo, bi moral iti z njo na volitve in bi videl, koliko ljudi bi jo volilo. Obljubljali smo drugačno politiko. Meni je namenil funkcijo v parlamentu, kjer naj bi discipliniral poslance, da bi dvigovali roke tako, kot si želi izvršna veja oblasti. Toda prav proti temu sem se boril vso kariero. To so bila prva, glavna razhajanja.«
Ni bil tudi preveč navdušen, ko so takoj po volitvah na mesto sekretarja stranke namesto predvidenega Petra Jamnikarja imenovali Erika Kopača, ki ostaja zaposlen na fakulteti in funkcijo opravlja dopolnilno. »Po mojem je funkcija sekretarja tako velike stranke zelo pomembna, delo pa zahteva človeka štiriindvajset ur na dan. Vse to se je pokazalo v zelo slabem izidu na lokalnih volitvah, za kar so odgovorni tisti, ki so takrat prevzeli vse funkcije v stranki.«
Kdo kadruje, kdo so strici iz ozadja?
Kot vzrok za izstop iz stranke in poslanske skupine je Dobovšek navedel kadrovanje in neuresničevanje projektov. Torej, kdo kadruje? »Vedno so to najvplivnejše skupine v Sloveniji. Tudi kolega Brglez je omenil, da obstaja pet skupin. Sam sem opozoril, da se interesne skupine približujejo stranki, kmalu zatem sem izstopil. Kako so zadeve potekale naprej, ne vem, ker nimam več vpogleda vanje.«
Ob tem ima v mislih interesne skupine nekdanjih političnih strank in tri skupine, ki so tudi po raziskavah najmočnejše v Sloveniji – finančniki, odvetniki in gejevski lobi. O konkretnih imenih ni govoril, je pa dejal, da je pri odvetnikih nekaj močnih skupin, ki služijo s svetovalnimi pogodbami in onemogočajo konkurenco manjših. Imajo tudi velik vpliv na zakonodajo. Po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma so izvzeti iz poročanja. Gejevski lobi pa po raziskavah presega delitve levo desno in mu gre za skupne finančne interese.
»Zato sem se vedno zavzemal, da z zakonodajo uredimo možnost sledenja finančnim tokovom. Ti tokovi morajo biti transparentni, odkrivati jih morajo predvsem institucije ministrstva za finance in bančni sektor. Treba je razkrivati finančne interese in premoženje najvplivnejših ljudi v Sloveniji.«
»Kriminalci so zelo pošteni, hujše so neformalne mreže«
Tisti, ki se izpostavljajo, doživljajo pritiske. Na vprašanje, ali ga je strah, Dobovšek odgovarja: »Na začetku sem se ukvarjal z organiziranim kriminalom in bil deležen strašnih pritiskov. Ampak kriminalci so zelo pošteni, oni točno vedo, s kakšno dejavnostjo se ukvarjajo, in da bo, če se jim to dokaže, sledila kazen – zapor. Hujše se je ukvarjati z neformalnimi mrežami, ki imajo zelo velik vpliv in uporabljajo drugačne pritiske. Ti so hujši.« Pritiske, ki jih uporabljajo, pa se kažejo, denimo, v obliki izgube posla, nezmožnosti dobiti projekt.
Še vedno misli, da so imeli enkratno priložnost v zgodovini Slovenije, da presežejo delitve in postavijo nove temelje, na katerih lahko država gradi. »To so voda, les, turizem, informacijska tehnologija in vse, kar je povezano s tem. Slovenija je tudi kmetijska država, zato imamo možnosti tudi na področju zadružništva.«
Vprašanje, v čigave žepe se steka najemnina
Pa vendar: zadnje leto je bilo leto zamujenih priložnosti. » Potencial, ki je stal za nami, se je izgubil. Zdaj je veliko težje izpeljati projekt. Takrat smo imeli podporo ljudi in ti bi bili pripravljeni marsikaj narediti, če bi to izpeljali s pravimi kadrovskimi potezami. V državi ima največjo moč izvršna veja oblasti in od nje je odvisno, kaj se bo uresničevalo.«
Eden od neuresničenih projektov je prestrukturiranja javne uprave. V javni upravi so nekatere institucije nadobremenjene in nekaj institucij, v katerih delajo manj. »Sam sem se vedno zavzemal za premeščanje in ocenjevanje ljudi. Da se ustrezno nagradi tiste, ki delajo dobro. Delo ministrstev bi morali centralizirati in urediti področje nepremičnin. Francozi imajo ministrstva skupaj. Pri nas pa smo preveč razpršeni, plačujemo preveč najemnin. Vprašanje je spet, katerim interesnim skupinam plačujemo te najemnine.«
