Sprememba sistema vrednot in razdvojenost, ki ju spodbuja kapital iz tujine, se najhitreje prepoznata na mladini in otrocih. V zgolj dveh desetletjih tako imenovanega napredka pod navideznim zavetjem civiliziranega sveta in matere Evrope smo postali tarča ekonomskih roparskih pohodov, ki sledijo vzorcu večine tako imenovanih mladih demokracij. Strategije pokoritve so različne, od hipnih napadov do dolgotrajnega puščanja krvi. Pravi zajedavec se seveda zaveda, da mu ni v interesu svoje žrtve nemudoma pokončati, želi jo čim dlje ohraniti pri življenju in izkoriščati. Obstaja več načinov, kako pokoriti svojega gostitelja, med najbolj učinkovitimi je streti njegovo sposobnost upiranja.
To dosežemo z ekonomskim pritiskom – ljudi preprosto obremenimo z dolgom in prepojimo s strahom po negotovi prihodnosti. Dodatno pokornost bo zagotovil neučinkovit in slab šolski sistem – na primer bolonjski –, ki bo ohromil sposobnost kritičnega mišljenja in indoktriniral stališča lažne nemoči posameznika, spodbujal odtujenost pod pretvezo tekmovalnosti in utrjeval vsemogočnosti avtoritet. Zdravje je prav tako odličen vzvod manipulacije, se spomnite navidezne grožnje ptičje gripe in nepotrebnih cepljenj? Ste opazili, da se naravna zdravila preganjajo in da zdravstvene zavarovalnice kopičijo naš denar, medtem ko zdravstveni sistem propada? Zagotovo pa ste opazili, da se je naša prehrana v dveh desetletjih korenito spremenila, se sploh še spomnimo okusa pravega paradižnika? Nedavno nas je udaril podatek, da so naši otroci med najdebelejšimi na svetu.
Ko bodo odrasli, se bodo soočali z vrsto zdravstvenih težav, njihovo življenje bo manj kakovostno, njihova delovna sposobnost opazno nižja. Gre za postopno in učinkovito uničevanje in pokorjevanje. Prodaja Mercatorja je le ena v vrsti igric, ki jih lahko pričakujemo v prihodnje. Posamezniki, ki bi nas morali ščititi, pa se nesramno puščajo podkupovati in kradejo, kjer je to le mogoče. Rešitev, ki jo ponujajo, je v ugodnem zadolževanju in obremenjevanju prihajajočih generacij. Bomo resnično dovolili, da potegnejo svojo rit na varno in nas pustijo v razdejanju? Seveda bomo, ker smo prestrašeni in prepričani, da ne moremo ničesar spremeniti. To bo trajalo tako dolgo, dokler ne bomo prenehali voliti po načelu proti večjemu zlu in si bomo dejansko vzeli čas in razmislili, kakšno prihodnost si želimo, ter izbrali tiste, ki ustrezajo naši viziji.
