LJUBLJANA, STRASBOURG – Nekateri so nam še pred kratkim zagotavljali, da bodo letošnje evropske volitve bržda pomenile nov veter v vse bolj zbirokratizirano zatohli Evropski uniji, najprej v Evropskem parlamentu, nato pa še v Evropski komisiji. In? Predvčerajšnjim so prvo, ustanovno zasedanje Evropskega parlamenta v kakor težko pričakovani novi sestavi sicer res zaznamovale volitve njegovega novega vodstva. Novega? Evropski poslanci so za svojega predsednika parlamenta znova (že spet) izvolili kar nemškega socialdemokrata Martina Schulza. Tudi vsi slovenski predstavniki v Evropskem parlamentu so bili tega očitno zelo, zelo veseli. No, skoraj vsi.
Večina je, skratka, podprla tistega Schulza, ki je Evropski parlament vodil že dve leti in pol. Četudi je za izvolitev potreboval domnevno težko dosegljivo absolutno večino vseh oddanih veljavnih glasov, je že v prvem krogu zmagal. Dobil je kar 409 glasov. Tako kot je bilo pač vnaprej dogovorjeno med velikima evropskima poslanskima skupinama: da bo lahko Schulz predsednik do januarja 2017, a ga bo potem nasledil predstavnik Evropske ljudske stranke (EPP).
Schulz se je na letošnjih evropskih volitvah Evropejkam in Evropejcem ponujal celo kot socialdemokratski kandidat za novega evropskega premierja (za predsednika Evropske komisije), vendar so kljub temu pozneje evropski levosredinski socialdemokrati raje sklenili kravjo kupčijo z desnosredinsko EPP: če bo smel Schulz še naprej sedeti v fotelju predsednika Evropskega parlamenta, bodo tudi njegovi socialdemokrati »načelno« za predsednika Evropske komisije podprli Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja iz EPP.
Manjše evropske politične skupine zaradi takšnega dogovora niso imele prav nobene možnosti, da bi kar koli spremenile. Drugouvrščeni kandidat zmernih evroskeptikov Sajjad Karim je dobil 101 glas podpore, kandidat nekoliko bolj samosvoje levice Pablo Iglesias in kandidatka Zelenih Ulrike Lunaček pa simbolično le po 51 glasov. Schulzeva zmaga je bila, kot rečeno, že približno en teden pred glasovanjem dogovorjena. O tem, kako »srce evropske demokracije« (Evropski parlament) z obvodi iz zakulisja obvladujejo socialni demokrati in EPP, pove že podatek, da so kravjo kupčijo sklenili za zaprtimi vrati in s tako imenovanim raztegljivim kadrovskim kupčkanjem. Vseh posledic opisane kravje kupčije za zdaj še ni mogoče opaziti, saj naj bi pakt o tem, kdo in do kdaj bo smel voditi Evropski parlament in Evropsko komisijo, posredno zadeval tudi še izbiro novega predsednika Evropskega sveta in novega visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije. Herman Van Rompuy in Catherine Ashton se namreč počasi poslavljata od teh dveh funkcij. Brez skrbi, razdeljevanje vodstvenih položajev v ustanovah EU se bo žal pod mizo še nadaljevalo. ¾ Za Martina Schulza je bilo konec koncev vseeno, kako bo obdržal stolček.
Nad čim že so Slovenci navdušeni?
Skrb vzbujajoče, predvsem za slovenske davkoplačevalce, jasno, bi moralo biti spoznanje, da je tudi večina evropskih poslancev iz Slovenije pripravljena ploskati in kimati temu, kako se izbere predsednik Evropskega parlamenta. Še najbolj je bila nad izvolitvijo Martina Schulza navdušena mag. Tanja Fajon. Ker je tudi njen SD član evropskih socialdemokratov. Kaj so pa rekli slovenski člani poslanske skupine EPP? »Glasoval sem za novega starega predsednika, ker so se tako vnaprej dogovorili,« je pojasnil Lojze Peterle, Franc Bogovič pa je, denimo, zgolj še dodal, da je pač treba tudi na evropskem političnem parketu sklepati kompromise. Edina izjema ali, če hočete, bela vrana je bil nekdanji predsednik slovenskega računskega sodišča dr. Igor Šoltes.
