Prostovoljci, združeni v Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije, smo seveda veliki ljubitelji slovenske pasme. Želimo narediti vse, da bo ta majhna in ogrožena pasma dovolj prepoznavna v Sloveniji in po svetu. Zato predvsem veliko pozornosti posvečamo izobraževanju in obveščanju lastnikov kraševcev in vzrediteljev, ki lahko zelo vplivajo na ugled in prepoznavnost naše pasme. Z nakupom psa postanejo ambasadorji pasme in tisti, ki so najbolj prispevali k njeni ohranitvi. Prav tako se posvečamo vprašanjem majhnosti in strokovnemu delu v povezavi z genetiki, zootehniki in veterinarji, ki nam svetujejo, kako se lotiti vzreje kraševcev, da se ohranijo in da se lahko izognemo težavam, povezanim z ozkim sorodstvom.
Vzgoja kraškega ovčarja
Na srečo se danes v Sloveniji vse bolj zavedamo, da je pes socialno bitje in mora biti del družine, kjer bo v kakovostnem sobivanju lahko razvil svoje pozitivne lastnosti, bolj učinkovito pa bomo lahko tudi popravljali slabe.
Za kraševca se v zadnjem času odloča veliko mladih in družin, v katerih otroci rastejo skupaj z mladiči kraševca. Mlajši ljudje poznajo prvine šolanja po principih pozitivne motivacije, precej kraševcev se tudi odziva na tako imenovani kliker, s katerim se potrjuje pozitivno vedenje. Pozitivna motivacija ne pomeni, da pri kraševcu ni treba imeti dobro postavljenih meja in avtoritete. Psa, ki je znan po veliki neodvisnosti, ni dobro vzgajati površno ali neodločno.
Med mladimi lastniki kraševca najdemo tudi Tino Tkalec iz okolice Celja, ki s svojo psičko veliko dela po metodi pozitivne motivacije: »Z mladičkom začnite delati čim prej. Vsake aktivnosti se lotite z veliko dobre volje in točno zastavljenim ciljem. Poleg tega bodite dosledni pri vsaki vaji, pa naj bo to poslušnost, odpoklic ali učenje trikcev. Seveda mora biti vaš kraševec ob vsakem uspešno opravljenem poskusu pohvaljen in nagrajen. Z nagrado mislim na vrečko priboljškov v vašem žepu! Da pa kuža ve, da je nekaj napravil pravilno, si lahko pomagate s klikerjem, ker klik poveže z nagrado. Presenečeni boste, kako hitro lahko kraševec ugotovi, kaj želite od njega. Nikoli ne obupajte nad vzgojo ter šolanjem in videli boste, da je življenje z dobro vzgojenim kraševcem pravi užitek.«
Kraševec kot pastirski pes
O kraškem ovčarju ali njegovem predniku v svojih pričevanjih piše tudi znani polihistor Valvasor iz 17. stoletja, ki je v Slavi vojvodine Kranjske opisal močne in pogumne pse iz okolice Pivke. »Med psi niso kranjski najslabši, zlasti na Krasu in Pivki, kjer so tako veliki in močni, da volku krepko kožuh stresejo, zato jih imajo pastirji vedno pri sebi.«
Po drugi svetovni vojni je reja drobnice zaradi različnih razlogov precej upadla in s tem je tudi kraševec izgubil svojo prvotno nalogo. Ob povečanju reje drobnice v Sloveniji v zadnjih letih pa sta se začeli pojavljati tudi potreba in želja, da bi kraševce ponovno preizkusili v njihovi prvotni nalogi. Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije je zato začelo sodelovati s tistimi rejci drobnice, ki jih je to zanimalo. Med njimi je izstopal lastnik ekološke kmetije na Vojskem Robert Žgavec.
Robert, diplomirani inženir zootehnike, je v društvu pomagal razviti posebna znanja o tem, kako je treba ravnati z mladički, ki jih damo k čredi drobnice ali drugih živali. Tako se je začelo to znanje širiti tudi med druge rejce in tako imamo danes pri živalih okoli 20 rodovniških kraševcev. Večina svojo nalogo varuha opravlja pri ovcah, trije so del kravje črede, en samček je svojo pot našel do alpak. Ena psička živi v bližnjem stiku s kokošjo jato, druga pa se odlično znajde ob čredi damjakov.
To tudi kaže, da je pri pastirskih psih pomemben predvsem način navezave na čredo, ki je lahko ovčja, kravja ali »človeška«. Ko se med živalmi in psom vzpostavi vez zaupanja, se razvije tudi zaščitniško vedenje, ki ga ima kraševec zapisanega v krvi ali kot bi lahko dejali malce bolj strokovno – v svoji genetski zasnovi. Društvo se trudi ohraniti pasemske posebnosti, kar se lahko doseže s sledenjem pasmi z rodovniško vzrejo in DNK-analizami.
Volk in kraševec
s taco v taci
V zadnjih treh letih je društvo začelo sodelovati tudi v programu Slowolf, ki je namenjen zaščiti volka, sofinancirata ga tudi država in Evropska unija. V tem programu so rejcem drobnice, ki so imeli v preteklosti težave z napadi volka, ponudili rodovniške mladiče pastirskih psov, večina se je odločila prav za slovensko pasmo kraški ovčar. Program se dobro razvija, glavna ugotovitev pa je, da k uspešnosti pri oblikovanju pastirskega psa največ prispevata čas in pripravljenost rejca, da mladiča, ki bo pastirski pes, v razvoju opazuje in nadzoruje. Če bomo psa samo dali k ovcam in njegovega razvoja ne bomo spremljali, bo uspeh veliko manjši ali ga niti ne bo.
Zelo zadovoljen s svojo kraševko je tudi Miran Kerneža iz Kočevja. Že dolgo uporablja pastirske pse in nima škode na drobnici, kateri je lastnik mlade kraševke. Na kmetiji ima poleg nje še več drugih avtohtonih pasem, Miran je vključen tudi v projekt Slowolf. Psica Joka, ki izhaja iz tako imenovane delovne vzreje, saj je njena kraška mama čuvajka črede, je šla skozi obdobje pretirane mladostne igrivosti.
Miran nam je razložil, kaj je pomembno pri oblikovanju učinkovitega pastirskega psa in kako se danes v svoji vlogi razvija 15-mesečna kraševka: »Najbolj pomembno je, da psu med čredo zaupaš in da pes zaupa gospodarju. Ta odnos preprosto mora delovati. Pri vzgoji je pomembna tudi odločnost, pri tem ne sme biti nobenega popuščanja. To pomeni: za dobro delo nagrada, za kaj slabega pa tudi kazen. Jaz sem z Joko zelo zadovoljen in si reje drobnice brez stalne prisotnosti psa ne znam več predstavljati. Joka je prisotna pri jagnjitvah in ne povzroča nobenih težav. Jagnje ovoha in ga s tem prepozna kot novega člana črede. Na paši je ves čas med ovcami in te so se nanjo tako navadile, da bi jo – in drugo psico – kar pogrešale. Na začetku pa je potrebno zelo veliko opazovanja, in sicer tako, da pes ne ve, da ga opazuješ.«
Informacijski sistem in raziskave DNK
Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije deluje od osamosvojitve Slovenije. Združujemo več kot 150 lastnikov kraških ovčarjev iz vse Slovenije in večino vzrediteljev, ki so podpisali tudi etični kodeks vzreje. V tem času smo se prostovoljci, združeni v društvu, trudili ohranjati pasmo in promocijske ter vzrejne dejavnosti. V zadnjih osmih letih se vedno bolj posvečamo tudi strokovnim programom, ki jih razvijamo v sodelovanju z biotehniško fakulteto v Ljubljani v sklopu dejavnosti podpore slovenskim avtohtonim pasmam.
Sodelovanje ob širokem programu genetske podpore zajema tudi skupni razvoj izjemno kompleksnega informacijskega sistema, ki ponuja informacije o kraševcih od leta 1920, podatke o leglih, trenutnih in prejšnjih paritvah, koeficientu sorodstva in genetski oddaljenosti posameznih psov ter slike psov.
Informacijski sistem je javen, saj želimo zagotavljati razvidnost našega delovanja, dostopen pa je prek naše spletne strani. Namenjen je bodočim in trenutnim lastnikom ter slovenski in svetovni javnosti, saj je sistem dvojezičen oziroma je preveden tudi v angleški jezik.
