LIPICA – Iz Kobilarne Lipica poročajo, da bodo kraški sivci cesarske krvi po opozorilu s kmetijskega ministrstva, da je odkupovanje sena od kraških kmetov nezakonito, vendarle jedli domače, in ne tuje seno, denimo iz bližnje Italije. Na razpisu je namreč zmagala Kmetijsko-gozdarska zadruga Pivka, ki se je poleg podjetja iz Furlanije - Julijske krajine prijavila na razpis in zmagala s ceno 135 evrov za tono sena. Na zadrugi so obljubili, da ga bodo še naprej kupovali od istih kraških kmetov – starih dobaviteljev – in ga tako prodajali kobilarni, toda kmetje so postali nezaupljivi. Strokovni vodja kobilarne mag. Janez Rus nam je priznal, da so večji tradicionalni dobavitelji del svojega sena že prodali drugam.
Prekinili
stoletno tradicijo
V kobilarni od kmetov odkupijo skoraj 1000 ton sena na leto. Od ustanovitve kobilarne leta 1580 je skozi stoletja veljalo, da elegantni kraški sivci gricljajo seno z okoliških kraških travnikov. In od nekdaj je veljalo, da kraški kmetje prodajajo seno Lipici.
Kot nam je povedal mag. Rus, so imeli vseskozi 40 kmetov rednih dobaviteljev, ki so jim nazadnje plačevali po 10, včasih tudi 11 centov za kilogram sena. »Vseskozi smo se trudili, da bi v okviru solidne cene s kmeti ohranjali karseda zgledno sožitje.« Zdaj bodo seno plačevali po 13,5 centa za kilogram!
»Poprosili smo za mnenje finančno ministrstvo glede tega in ga pridobili,« nam je potrdil direktor kobilarne dr. Boštjan Bizjak. Odkup sena od posameznih kmetov naj bi bil drobljenje javnega naročila, je bilo rečeno.
V Lipici čas teče predvsem tako, da morajo hlevarji vsako jutro položiti konjem v jasli naročje sena, zato ni časa za pravdanje.
»Nismo si upali tvegati in smo šli v razpis. Prek pivške zadruge smo že do zdaj dobivali od 300 do 400 ton sena na leto, zato je bil podpis pogodbe o dobavi sena za eno leto ta trenutek najboljša rešitev. Imamo torej pol leta časa, da domislimo trajno rešitev,« je dodal mag. Rus.
Za mnenje smo povprašali pravnike in povedali so nam, da gre v obravnavanem primeru zgolj za »mnenje« ministrstva, ki ne more biti zavezujoče, še zlasti če gre zgolj za pavšalne navedbe ministrstva. Če prav razumemo, naj bi bila v primeru nabave sena »kršena temeljna načela javnega naročanja«, kar pa seveda še zdaleč ni dovolj, da se ima način, ki velja že stoletja, za izigravanje javnega naročanja.
Še posebno ker je treba upoštevati, da se lahko le s sprotnimi potrebnimi količinami sena ohrani zdravje konj in blagovna znamka, kar pa z javnim naročanjem nima nič skupnega!
»Bistvo je namreč v tem, da se z dosedanjim načinom nabave ne ogroža nobeno načelo gospodarnosti, učinkovitosti, (6. člen ZJN-2), prav tako pa transparentnost med ponudniki (8. člen ZJN-2) in njihova enakopravna obravnava,« nam je povedal neki pravnik.
Nobenega dvoma tudi ni, da je primerna za oskrbo le krma z okoliških kmetij, saj bi vse druge možnosti pomenile konkretno nevarnost za življenje in zdravje konj, predvsem pa bi bila onemogočena učinkovita kontrola sledljivosti. Zato je mnenje ministrstva za zdaj zgolj mnenje.
Kleni kraški kmetje pa niso člani kakšnega napol kriminalnega združenja, ki bi tako vsako leto izsiljevali in izigravali vodstvo Lipice s ceno sena in bi se tako okoriščali. Nič od tega se nikoli ni dogajalo v Lipici in na kraških travnikih, ki se silovito zaraščajo. V Lipici se niso v zadnjih letih nikoli pritožili, da bi bilo z dobavo sena kaj narobe, in tudi kmetje so bili zadovoljni. Kljub vsemu se zdi, da so kraški kmetje nekomu postali odveč.
Država plačuje za košnjo
Kraški kmetje kobilarni vsako leto nakosijo 500 do 600 ton sena, se pravi približno 2000 bal. Med njimi je le nekaj večjih, večina pa manjših, ki pripravijo po 100 bal na sezono in si prislužijo za davke in elektriko, bi rekli. Če bodo ti izpadli iz prodaje, se bo Kras do konca zarasel! Največja ironija pa je v tem, da je država Kras okarakterizirala kot območje z omejenimi dejavniki kmetovanja in kmetom plačuje, da bi vendarle kosili in kmetovali.
