Kraševci gredo 
s teranom 
v Bruselj

Vojna za kraški teran s Hrvati, z nami se bojujejo tudi s tiho podporo evropskega komisarja za kmetijstvo, Irca Phila Hogana, se nadaljuje. Drugi teden, v torek, se naši kraški bojevniki, za en ali celo dva avtobusa jih bo, selijo v Bruselj, kjer bodo z novimi argumenti znova poskušali prepričati ne samo komisarja Hogana, ampak prvič tudi evropske poslance. Tem bodo v evropskem parlamentu po srečanju s Hoganom nalili ne le čistega vina, predstavili jim bodo tudi kraški teran, pridelan iz kar 100 let stare trte refoška, ki raste tik ob vinski kleti v vinogradu predsednika Konzorcija kraških pridelovalcev terana Borisa Lisjaka v Dutovljah.

Zdrs slovenskih evroposlancev

Novo orožje kraških pridelovalcev terana je tudi pisni odgovor in priporočilo komisiji evropske varuhinje človekovih pravic Emily O'Reily Kraševcem. Varuhinja je po naših informacijah izrazila zgroženost nad načinom komunikacije Evropske komisije oziroma pismom, ki ga je ta poslala našemu kmetijskemu ministrstvu in s tem vinarjem vsega počrnjenega s flomastrom. Evropska varuhinja človekovih pravic preiskuje pritožbe o nepravilnostih v institucijah in organih EU. Zanimivo, da je nekdanja nacionalna varuhinja človekovih pravic na Irskem in nacionalna informacijska pooblaščenka Irske (2003–2013) iste narodnosti kot komisar Hogan. O'Reilyjeva je večkrat nagrajena politična urednica, voditeljica in avtorica, na ta položaj jo je imenoval evropski parlament.

Očitno so tudi naši evroposlanci spoznali, da jim je na bruseljskem parketu, kar zadeva zaščito kraškega terana in s tem slovenskih interesov, ki bi jih v Bruslju morali zastopati ne glede na strankarsko pripadnost, spodrsnilo. In tako sta se Franc Bogovič in Lojze Peterle pred dnevi na temo zaščite terana že sestala s Hoganom, na pogovorih z Ircem pa je sodelovala tudi slovenska komisarka Violeta Bulc, ki ni neposredno vključena v postopek odločanja Evropske komisije o tej zadevi.

Varuhinja ugodila pritožbi

Nekdanji slovenski kmetijski minister Bogovič, sicer inženir agronomije, tudi sam kmet, ki mu vinogradništvo ni tuje, pravi, da sta mu s Peterletom še enkrat predstavila argumente slovenske vinogradniško-vinarske stroke in strokovnjakov za intelektualno lastnino, ki govorijo v prid izključne zaščite terana kot vina z zaščiteno označbo porekla. Kot je dejal Bogovič, so slovenski pridelovalci terana verjeli, da je zaščita dokončna, zato jih je odobritev izjeme Hrvaški šokirala.

V vojno za teran se v Bruslju vključuje tudi predsednik uprave lobističnega Slovenskega gospodarskega in raziskovalnega združenja (SGRZ) Draško Veselinovič. Tudi on, čeprav je v Bruslju že pol leta, doslej okoli zaščite kraškega terana in v lobiranju zanj oziroma proti pritožbi Hrvaške ni sodeloval. Hrvati so imeli in imajo, je slišati iz bruseljskih kuloarjev, kajpak ne samo za teran, v Bruslju čete lobistov, mi pa zgolj osamljenega Draška, in še ta ni bil zraven.

Phil Hogan se bo torej v torek sestal s slovenskimi proizvajalci terana. Srečanje bo po navedbah virov še ena priložnost za to, da komisar pojasni ozadje odločitev komisije v povezavi z vprašanjem terana. Zgodilo se bo na pobudo slovenskih proizvajalcev terana, izza katerih stoji Konzorcij pridelovalcev terana, Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa in novoustanovljena Civilna iniciativa za spoštovanje zaščite vina teran, na čelu katere je Marjan Colja, direktor največje kleti terana na Krasu, Vinakras.

Varuhinja je izdala priporočilo Evropski komisiji, naj slovenskim pridelovalcem povsem razkrije dokumente v zvezi z domnevno hrvaško zahtevo za nadaljevanje označevanja vin z imenom teran po hrvaškem pristopu k EU. S tem je varuhinja v celoti ugodila pritožbi slovenskih pridelovalcev zoper sklep komisije o zavrnitvi dostopa do dokumentov. Komisija je na podlagi tega svojega sklepa pridelovalcem posredovala v celoti počrnjene oziroma cenzurirane dokumente.

Klofuta za Hogana

Komisija se je v svoji odločitvi, da teh dokumentov ne razkrije, neupravičeno sklicevala na varstvo poslovnih interesov in varstvo postopka odločanja, s tem pa je zagrešila vrsto nepravilnosti. S tem v zvezi je varuhinja O'Reilyjeva po skrbnem pregledu prav tako pojasnila, da v njih ni nikakršnih poslovno občutljivih podatkov. Komisija varuhinji ni posredovala nobene konkretne obrazložitve, kateri poslovni interesi Hrvaške oz. njenih vinarjev naj bi bili z razkritjem prizadeti. Ti dokumenti prav tako ne nakazujejo, ali bo ali ne bo komisija odobrila zahtevane izjeme od slovensko zaščitene označbe porekla teran. Varuhinja je kot neutemeljeno zavrnila tudi sklicevanje komisije na izjemo glede varstva postopka odločanja o delegiranem aktu. In še, nadaljuje varuhinja: komisija je po zakondaji EU, kadar deluje na podlagi delegiranih pristojnosti, obvezana do zagotavljanja najširšega možnega dostopa do dokumentov, kar se v tem primeru ni zgodilo. Dokumenti bi morali biti deležni najvišje možne stopnje transparentnosti.