Kranjčevo zidanico bodo morali podreti

VELIKA POLANA – Slovenci smo, kar se tiče skrbi za našo kulturno dediščino, precej malomarni. Pred očmi obiskovalcev Bleda denimo že vrsto let propada Riklijeva vila, na drugem koncu Slovenije pa na primer zidanica našega pomembnega pisatelja Miška Kranjca (1908–1983). »Žalosti me, kako ravnamo z našo kulturno dediščino,« nam je v pismu potožila bralka, velika ljubiteljica narave in kulturne dediščine. »Z možem se večkrat odpeljeva v Terme Lendava. Vedno tudi greva po poti Miška Kranjca. Zidanica v Lendavskih goricah pa je vsako leto bolj porušena in kmalu od nje ne bo ostalo nič več,« je še zapisala.

In res, odkar so leta 1978 na Kranjčevi vinski kleti v osrčju Lendavskih goric postavili tablo z napisom Kranjčeva zidanica kulturno-zgodovinski spomenik, na objektu ni bilo veliko narejenega. Zob časa je pač naredil svoje, zidanica se je začela podirati. Propadel je tudi vinograd, ki so ga na koncu posekali in vse skupaj nekoliko očistili, saj so se sosedje pogosto jezili zaradi neurejenosti, predvsem pa zaradi kač, ki so se menda množile po zapuščenem in zaraščenem vinogradu. Občasno so sami pokosili travo, da bi bilo vsaj kač manj, v letih 2011 in 2012 pa jih je končno namesto domače lendavske občine razveselil Damjan Jaklin, župan občine Velika Polana, kjer je bil pisatelj rojen.

Našli 
staro sliko

Velikopolanska občina je od najožjih sorodnikov Miška Kranjca, ki je bil tudi vinogradnik, po simbolični ceni 4200 evrov kupila pisateljevo zidanico, vinsko klet in vinograd v Lendavskih goricah. V letu 2013 so očistili zaraščeno parcelo in na novo posadili vinsko trto, ki so jo letos že prvič potrgali. Zdaj sledi sanacija objekta. Kot pravi župan Jaklin, je bila občina ves čas pripravljena od pisateljevih sorodnikov kupiti klet, vinograd in preostalo zemljišče, vendar posla zaradi različnih razlogov prej niso sklenili. Kranjčevi sorodniki so imeli le dve možnosti: klet, ki je zaščitena kot kulturni in zgodovinski spomenik, bi morali obnoviti ali jo prodati komu, ki bi jo bil pripravljen po strokovnih navodilih spomeniškega varstva popolnoma obnoviti.

»Z namenom, da poskrbimo za dediščino Miška Kranjca, je naša občina pred štirimi leti kupila od dedičev propadajočo Kranjčevo zidanico v Lendavskih goricah skupaj z manjšim opuščenim vinogradom. Toda zdaj jo bomo dokončno porušili in zgradili nadomestno. Zavod za varstvo kulturne dediščine soglaša z ugotovitvijo, da zidanice ni več mogoče obnoviti, to pa pomeni, da bo občina postavila njeno repliko. V pokrajinskem arhivu smo našli dokumentacijo in fotografije o tem, kakšna je bila zidanica pred zadnjo obnovo leta 1978, saj želimo nadomestno zgraditi v izvirni obliki in z uporabo prvotnih gradbenih materialov, torej bo nova v celoti iz lesa in krita z opeko,« pravi Jaklin. 
Zidanica bo del zaokrožene ponudbe kulturnega, zgodovinskega in vinogradniškega panonskega središča. S projektom se bo občina v sodelovanju s partnerji potegovala za razvojna sredstva, in če bo šlo vse po načrtih, bo gradbeno dovoljenje dobila predvidoma do konca leta. Za ureditev središča je bilo najprej treba zagotoviti več prostora, zato je občina kupila še tri sosednje parcele skupaj z vinogradi, eno višje in dve nižje od zidanice, tako da je zdaj njihova skupna površina 7577 kvadratnih metrov. Zaradi omejitev glede velikosti zazidljivega območja bodo nadomestno zidanico zgradili višje na hribu, na njenem mestu, torej nekoliko nižje in vzdolžno s cesto, pa bodo postavili nov in sodobno zasnovan objekt.

Velika vinska klet

Zidanico bodo namenili kulturnim, zgodovinskim in etnografskim vsebinam, predstavljala bo stavbno dediščino, nov objekt pa bo namenjen vinogradništvu in kulinarični ponudbi. Ta bo umeščen v prostor tako, da ne bo zastiral pogleda na zidanico, vanj pa se bo vstopalo s spodnje strani, torej v ravni kleti. V spodnjem delu bo vinska klet s spremljevalnimi prostori, ki bo lahko hranila do 40.000 litrov vina, nad njo bo večji družabni prostor s kuhinjo in zgoraj terasa, v objektu pa bo prostora za približno 150 obiskovalcev. »Delovanje središča bi prevzelo podjetje, katerega lastnica bi bila občina s partnerji pri projektu, glede kleti pa obstaja možnost, da vinogradniki ustanovijo zadrugo. O vsem je odprtih več možnosti, o katerih se moramo še pogovoriti,« je povedal Jaklin in dodal, da bodo, ker je bil tudi Kranjec vinogradnik, v enem od prostorov obnovljene kleti uredili etnografsko zbirko na temo zgodovine vinogradništva v tem delu Lendavskih goric, kjer je bila in je še večina lastnikov vinogradov prav iz velikopolanske občine. 
»Znova bomo uredili spominsko sobo. Kranjec je bil politično zelo dejaven v delavskem gibanju med prvo in drugo svetovno vojno, v kleti pa je bil 1938. ustanovljen okrožni komite KPS za Prekmurje,« še pojasni župan Jaklin, ki je vsekakor najbolj razveselil najbližje sosede zidanice v Lendavskih goricah.

V Veliki Polani vzorno skrbijo za pisateljevo rojstno hišo, v kateri je bilo med obema vojnama tudi uredništvo Ljudske pravice. V gospodarskem delu domačije so uredili tako imenovano pisateljsko sobo, v katero na povabilo občine prihajajo ustvarjat literati. Na dvorišču domačije so postavili štiri montažne ateljeje za slikarje, saj si želijo, da bi se v pisateljevi domačiji veliko dogajalo in da bi v kraj privabili čim več gostov iz domovine in tujine.