KRANJ, MARIBOR, KOPER – Ali varčevalnim ukrepom na državni ravni sledijo tudi na lokalni, kjer stanje ni nič bolj rožnato? Lanskoletni podatki kažejo, da se je zadolženost naših občin v štirih letih več kot podvojila in s 344 milijonov evrov leta 2007 skočila na 734 milijonov evrov konec leta 2010. 11 mestnih občin je bilo konec lanskega septembra zadolženih za 407 milijonov evrov.
Koprčanov dolg 1000 evrov
Mestna občina Ljubljana je imela 206, mestna občina Koper 57, mestna občina Maribor pa malo manj kot 47 milijonov evrov dolgov. Zadnja je vstopila v novo leto s 27 milijoni evrov kreditov, trenutno pa stroške režejo z ustanavljanjem skupnih organov, klestijo tudi stroške delovanja uprave. »Letos bomo izvedli temeljito reorganizacijo in zmanjšali število zaposlenih,« pojasnjuje predstavnica za odnose z javnostjo na mariborski občini.
Občan Kopra je bil lani zadolžen za več kot 1000 evrov. Župan Boris Popovič je dolg od 2006 pa do 2010 podeseteril. Trenutno so zadolženi za 36,75 milijona evrov, posebnih varčevalnih ukrepov niso sprejeli, od proračunskih uporabnikov pa pričakujejo zmanjševanje stroškov.
Skupaj so cenejši
V omenjenem obdobju se je relativno gledano najbolj povečal dolg Kranja, in sicer kar za 38-krat. Kranjčan je v povprečju zadolžen za 326,9 evra. Glede na konec leta 2010 so število zaposlenih v občinski upravi znižali za devet.
V Krškem prav tako varčujejo. »Medobčinski inšpektorat smo kot skupni prekrškovni organ povezali s štirimi sosednjimi občinami,« pravi njihova Petra Rep Budeljin dodaja, da bi tako radi organizirali tudi notranjo revizijsko službo. Tudi v Kranju mislijo na združevanje s sosednjimi občinami (občinski inšpektorji in redarji ter notranja revizija), menijo, da bi bilo pametno združiti moči tudi pri urejanju prostora.
Občina Vransko se denimo povezuje s petimi občinami Savinjske doline: skupaj so ustanovili komunalno podjetje, zdravstveni dom, matične knjižnice itd. Zadolžena občina Štore namerava na primer dolg zmanjšati s prodajo zemljišč in objektov.
Grosupeljčane pa je presenetila novica, da se je župan Peter Verlič aprila odpovedal podžupanoma in se zaposlil kot župan. »Z ukinitvijo podžupanov bo občina prihranila približno 58.000 evrov na leto,« pravi Verlič. Občina sicer po koeficientu razvitosti spada v sam vrh, višjega imajo le Domžale, Šempeter - Vrtojba in Trzin. Kljub temu se varčevalnim ukrepom niso mogli izogniti in so za letos v rebalansu proračuna predvideli prihranek dveh milijonov evrov.
Majhne, a zadolžene
Glede na število prebivalcev so v največjem minusu občine Kostel, Solčava in Gornji Petrovci. Računsko sodišče je pred tremi leti ugotovilo, da je imela občina Gornji Petrovci kar šestkrat višji dolg na prebivalca od slovenskega povprečja, Štore pa so likvidnostne težave reševale z vedno novimi posojili. Trenutno imajo 2,5 milijona evrov dolgoročnega in dobrih 764.000 evrov kratkoročnega dolga. Občina se je zaradi poroštev bivšega župana Franca Jazbeca korist zasebnega podjetja Hudournik znašla v nezavidljivem finančnem položaju. Kar 40 odstotkov njihovih dolgov so zunajsodne poravnave z bankami v povezavi z zadevo Hudournik. Solčava je v hudem minusu.
Dolg Vranskega znaša malo manj kot 2,7 milijona evrov, za letos pa načrtujejo več kot tri milijone prihodkov. Za dolgoročne kredite dajejo 141.800 evrov, za odkup večnamenske športne dvorane so se zadolžili s soglasjem finančnega ministrstva. Gradnja dvorane je bila nujno potrebna, ker so inšpektorji pred leti prepovedali uporabo telovadnice iz leta 1974. »Naši otroci so šele zdaj dobili primerno telovadnico, občani pa prostor za šport in rekreacijo. Zaradi mačehovskega odnosa države do sofinanciranja tega projekta smo kar štiri petine od 3,7 milijonske investicije zagotovili sami,« pravi župan Franc Sušnik. Zaradi zamujanja države pri plačilu pogodbenih obveznosti sofinanciranja projektov, ki so jih pridobili na javnih razpisih, imajo še 150.000 evrov kratkoročnih dolgov. »Verjamem, da se bo praksa zamujanja z novo vlado uredila,« je optimističen župan.
