LJUBLJANA – Negovčan Ivan, sin Ivana Krambergerja, je najprostovoljec leta 2013, od leta 2009 pa sicer zaposlen kot policist. Je tudi prostovoljni gasilec, spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju pri Sožitju in športni inštruktor pri zvezi Sonček za cerebralno paralizo. Seznam se tukaj sicer še ne konča.
Ko je bil njegov oče leta 1992 ubit v atentatu, je imel Ivan šest let, piše Nedelo. Očeta se sicer spominja, vendar je šele z leti spoznal, kdo je pravzaprav bil. Življenje nemočnega je Ivan opazoval od blizu, saj ima njegov brat Denis downov sindrom. Ko je bil otrok, so se mu nemočni smilili, zdaj pa je drugače, saj ve, da jim je treba pomagati. Ivan poleg vsega tudi študira, in sicer javno upravo na fakulteti za državne in evropske študije na Brdu.
»Mi smo imeli več kot dovolj denarja, a včasih jedli nekaj dni star kruh. Tudi če bi imel veliko denarja, bi ga razdajal,« je povedal za Nedelo. O prostovoljstvu pove, da mora biti 100-odstotno, saj v primeru plačila to ni več prostovoljstvo. Ivanu pa niti na misel ne pride, da bi šel po očetovih stopinjah in se podal v politiko.
