IN ŠE OBRESTI

Kramar dobil boj za milijonsko nagrado

Objavljeno 13. december 2013 20.56 | Posodobljeno 13. december 2013 20.56 | Piše: A. K.

Če bi ustavno sodišče zakon razglasilo za neustavnega, bi to pomenilo, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti skupaj z obrestmi.

Marjan Kramar se je po svojem mandatu poslovil z milijonsko nagrado.

LJUBLJANA – Ustavno sodišče naj bi odločilo, da del zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov ni v skladu z ustavo. Tako bi morala država zavezancem, med njimi nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju, del teh dohodkov vrniti. Ustavno sodišče bo odločitev javno razglasilo v torek. 

Neustavna obdavčitev

Če bi ustavno sodišče zakon razglasilo za neustavnega, bi to pomenilo, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti skupaj z obrestmi. Obdavčitev bi bila neustavna za tiste, ki so obdavčeni dohodek prejeli izplačan pred uveljavitvijo zakona, za druge pa ne, še piše Delo.

Hitro sprejeli zakon

Spomnimo, da se je nekdanji predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marjan Kramar po svojem mandatu poslovil z milijonsko nagrado. Aprila 2009 so se tedanji predsednik vlade Borut Pahor in njegovi ministri odločili, da mora Kramar nagrado vrniti, ker pa se ta na njihove pozive ni odzval, je Pahorjeva vlada sprejela zakon, ki je omogočil, da so mu 90 odstotkov izplačane nagrade odvzeli.

Ostalo mu je »le« 50 tisočakov

Tako imenovani Kramarjev zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah, denimo, v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Skupaj z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov. Kramarju je tako od milijonske nagrade ostalo le okoli 50.000 evrov, na kar se je pritožil, njegovemu zgledu pa je sledilo še 39 drugih slovenskih menedžerjev in nadzornikov.

Deli s prijatelji