MNENJE

Kraljič: Slovenija ne ve, kaj hoče

Objavljeno 03. maj 2013 14.15 | Posodobljeno 03. maj 2013 14.15 | Piše: Mo. S.

Peter Kraljič meni, da sta edino, pri čemer smo uspešni, menjavanje vlad in odlašanje z odločitvami.

Peter Kraljič.

LJUBLJANA – Nekdanji direktor in partner mednarodne svetovalne hiše McKinsey & Co. Peter Kraljič je spregovoril o slabih bonitetnih ocenah in negotovi prihodnosti Slovenije. Vprašuje se, po kakšni ceni se še lahko zadolžimo, saj so mednarodni finančni trgi »zaradi negotovosti in obotavljanja naših vlad precej nezaupljivi«.

»Slovenija ne ve, kaj hoče«

Nezaupljivi so med drugim zato, ker imamo v 18 mesecih že tretjo vlado, odločitve, ki bi morale biti sprejete že davno tega, pa le prelagamo. »Edino, pri čemer smo uspešni, je menjavanje vlad in odlašanje z odločitvami. Že eno leto govorimo o slabi banki in o državnem holdingu, pa je glede obojega še veliko neznank,« je povedal za Primorske novice. Meni, da bomo to drago plačali, saj je na zunaj videti, kot da Slovenija sploh ne ve, kaj hoče.

Po njegovem mnenju je težava zlasti v tem, da nihče pravzaprav ne ve, koliko denarja potrebujemo: koliko bi šlo za sanacijo bank, koliko za dokapitalizacijo perspektivnih podjetij, koliko za spodbujanje rasti na ravni regij ... Če bi to vedeli, bi se lažje odločili, ali poiskati denar na trgu ali pa za pomoč zaprositi Evropsko unijo (EU).

image
Kako bo Bratuškova reševala državo? Foto: Jure Eržen, Delo.

Prepričati je treba tuje finančne trge

Potrebujemo transparentnost, jasen koncept in odločanje, imamo pa položaj, v katerem ne vemo, kaj narediti: »Ne pomaga zatrjevati, češ, zmoremo sami in bomo naredili vse, kar je treba. Pomembno je, ali tako mislijo tudi tuji finančni trgi.« Poleg tega je treba povečati konkurenčnost, z njo pa dobiti gospodarsko rast ter nova delovna mesta oziroma dodatne prihodke.

»Boli, a bolnik preživi«

»Nekatere države so porabo zmanjšale za 15 odstotkov, mi pa se celo večnost pogajamo o petodstotnem rezu stroškov v javnem sektorju. Če se ti roka zagnoji, jo je treba v skrajnem primeru amputirati, ne pa čakati, da bo minilo samo od sebe. Boli, seveda, a bolnik preživi,« meni o dokaj neuspešnem zmanjševanju porabe. Dodatni rezi so po njegovem nujni, saj smo zapravili že veliko časa in tonemo vse globlje, da o stroških rastoče brezposelnosti niti ne govorimo.

Država naj za izvozno usmerjana podjetja poskrbi tako, da jim zagotovi dovolj kapitalskega potenciala, to pa lahko stori le s sanacijo državnih bank. V tej zvezi naj pomaga tudi Cimosu, ki naj postane konkurenčno in inovativno podjetje, da bo v očeh tujih kupcev veljal kot resen dobavitelj, še dodaja Kraljič.

Deli s prijatelji