Nadpovprečno toplo leto 2012
V Ljubljani je bila povprečna letna temperatura zraka (12 °C) za slabo stopinjo višja od dolgoletnega povprečja 1991–2010, z izjemno hladnim februarjem in toplim marcem. Podobno topli leti v osrednji Sloveniji sta bili še 2007. z 12,1 °C in 2000. z 12,2 °C. Podobno je bilo tudi v drugih predelih države, odkloni pa so se gibali od 0,5 do 1 °C. Padavine so bile zelo neenakomerno razporejene, saj je dolgotrajni suši sledilo obdobje jesenskih poplav izjemnih razsežnosti. Letna bilanca padavin se je v večjem delu Slovenije gibala v povprečnih vrednostih, izjema je bila le Primorska; v Portorožu je padlo le blizu 700 mm, kar je le 70 odstotkov dolgoletnega povprečja 1991–2010. Nekoliko nadpovprečno namočen je bil le skrajni severozahodni del Slovenije.
Veter in valovi
Že 6. in 7. januarja 2012 je na Gorenjskem pihal močan severni fen, ki mu pod Karavankami pravimo tudi karavanški fen. V Lescah smo izmerili najmočnejši sunek od leta 2000, ko smo tam začeli meriti njihovo hitrost; podobno smo izmerili najmočnejšega na Kredarici. Kljub rekordnim izmerkom veter ni povzročil večje gmotne škode kot recimo sredi novembra 2004 ali februarja 1984. V prvi polovici februarja 2012 je bilo morje ob Slovenski obali zaradi izjemno močne in dolgotrajne burje, ki je od 1. do 13. januarja večinoma ves čas presegala najvišje hitrosti 20 m/s, močno vzvalovano. Na oceanografski boji Piran je bil izmerjen najvišji val 4,8 metra od leta 2006. Hitrosti površinskega toka so bile močno povišane. Morje se je ohladilo do najnižjih izmerjenih temperatur od leta 1957. Najnižja na mareografski postaji Koper, 3,5 °C, je bila ena od treh najnižjih temperatur v dolgoletnem obdobju meritev. Somornice, kot so iztoki rek v morje, zatoki in kanali ob solinah, so zaledenele.
Junijska neurja s točo
Dolgotrajnemu obdobju mraza ob koncu januarja in v prvi polovici februarja je sledila nenavadno močna otoplitev. Ob koncu meseca in v začetku marca smo marsikje glede na letni čas izmerili izjemno visoke temperature.
Ob koncu aprila se je temperatura zraka po nižinah približala 30 °C. V začetku maja se je prehodno ohladilo, po 7. maju pa zopet ogrelo. Dne 12. maja je bilo ponekod izjemno toplo glede na letni čas, ob prehodu hladne fronte v noči na 13. maj pa se je močno ohladilo. Takšne ohladitve v tako kratkem času marsikje še nismo zabeležili.
Ob prodoru hladnega zraka v višinah 12. in 13. junija so zlasti v zahodni polovici Slovenije nastala neurja s točo, močnimi sunki vetra in nalivi. Ponekod so neurja povzročila veliko gmotno škodo.
Med 10. do 12. julijem so neurja s točo in močan veter povzročili znatno gmotno škodo. Zaradi jugozahodnika v višinah so nevihtne celice, ki so nastajale sprva bolj v zahodni Sloveniji, potovale proti vzhodu in tako prizadele večje območje.
Suša, suša
Od avgusta 2011 je sledilo dolgotrajno sušno obdobje, ki se je bolj ali manj izrazito nadaljevalo do poletja 2012. To se je začelo z nestanovitnim in dokaj svežim vremenom. Sredi junija je povsod po državi zmerno do obilno deževalo, nato se je ponekod na Primorskem že začelo izrazito sušno obdobje, ki še vedno traja.
V drugi polovici junija je pritisnila dolgotrajna vročina, ki se je nato s krajšimi prekinitvami na Primorskem zavlekla skoraj do konca avgusta. Drugod se je sredi julija precej osvežilo, zlasti na severu je tudi obilno deževalo. Proti koncu meseca je bilo spet topleje, občasno tudi vroče. Zmerno toplo do vroče vreme se je nadaljevalo avgusta. Meteorološko poletje 2012 je bilo v Sloveniji drugo najtoplejše v zadnjih 160 letih. Bolj vroče je bilo le 2003., ko je bil zlasti junij bistveno toplejši od letošnjega. Pomanjkanje padavin je bilo ponekod rekordno, le na severovzhodu in severu je bilo v minulih desetletjih še nekaj podobnih ali bolj sušnih poletnih obdobij.
Poplave
Proti koncu oktobra, med 26. in 28., so Slovenijo zajele obilne padavine, ki jih je prinašal vlažen jugozahodni veter. Na nekaterih mestih zahodne Slovenije so bile izmerjene rekordne dvodnevne vsote padavin. Na območjih, kjer jih je bilo največ, so reke prestopale bregove. Najhuje je bilo na Vipavskem. Slovenijo so v nedeljo, 4. novembra, zajele padavine, ki so se v noči na ponedeljek, 5. novembra, okrepile. Zajele so vso Slovenijo in povzročile močan porast rek in razlivanja vodotokov skoraj povsod po državi. Obsežne poplave so zajele območje rek Drave, Savinje v zgornjem toku, Meže, Mislinje, Soče, Save Bohinjke in Save Dolinke. Padavine, ki so v presledkih zajele Slovenijo en teden prej, med 26. in 28. oktobrom, so dodobra namočile tla, tako da so že manjše količine padavin povzročale visoke odtoke rek, ki so zato marsikje tudi poplavljale.
Sneg decembra
V prvih dneh decembra je po nižinah enkrat ali dvakrat snežilo, a je padlo kvečjemu nekaj centimetrov snega. V noči na 8. december je obilno sneženje zajelo večji del Slovenije.
Snežilo je pri negativnih temperaturah in na ohlajena tla, kar je pripomoglo k veliki višini novozapadlega snega. Marsikje v južnem delu države tako obilnega sneženja decembra ni bilo že več desetletij, ponekod na Primorskem pa po letu 1963 še niso zabeležili tako debele snežne odeje. Močan veter v soboto, 8. decembra, se je hitro polegel in sledilo je nekaj mrzlih in deloma sončnih zimskih dni. Jutranje temperature so bile večinoma zelo nizke za prvo polovico decembra.
Globalni spomin 2012
V zadnjem poročilu Svetovne meteorološke organizacije ugotavljajo, da je bilo globalno prvih deset mesecev 2012 nadpovprečno toplih, še posebno očitno v Severni Ameriki, južni Evropi, zahodni in osrednji Rusiji ter severozahodni Aziji.
Svet so prizadele številne vremenske katastrofe. Izjemni vročinski valovi so 2012. zajeli severno poloblo, najbolj očitno v obdobju od marca do maja v Združenih državah Amerike in v Evropi. Marca 2012 je bilo v večjem delu Evrope in v ZDA zabeleženih veliko temperaturnih ekstremov. V Rusiji so beležili drugo najtoplejše poletje za letom 2010 od začetka instrumentalnih meritev. Leto je zaznamovala tudi suša v ZDA. Tamkajšnji center za sušo je septembra 2012 poročal, da sta dve tretjini celinskih ZDA (65,5 odstotka) utrpeli zmerno do ekstremno sušo. Ta je prizadela tudi dele zahodne Rusije in Sibirije junija in julija, poleti pa tudi južno Evropo, Balkan in nekatere mediteranske države. Na Kitajskem so beležili hudo zimsko in spomladansko sušo, izjemna 50-letna suša je vladala tudi v severni Braziliji. V Avstraliji je v obdobju april–oktober padlo 31 odstotkov manj dežja kot običajno.
Precej težav so sprožale poplave. V zahodni Afriki in Sahelu so bile zaradi aktivnega monsuna poplave v obdobju med julijem in septembrom. Na Kitajskem so bile obilne padavine aprila in maja. Uničujoče monsunske poplave so septembra zajele Pakistan. Osrednjo in severno Argentino so močno deževje in poplave pestili avgusta, del Kolumbije pa večino leta.
Napoved
V sredo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla, megleno bo tudi ob morju. V četrtek bo zapihal jugozahodni veter, ponekod v zahodni in južni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Smer višinskih vetrov na območju Alp se bo iz severozahodne počasi obračala na jugozahodno. Polarna fronta se bo iznad severnega dela Evrope postopno spuščala proti Sredozemlju, kjer bo v nedeljo nastalo ciklonsko območje. Do nedelje, 13. januarja, bo prevladovalo zmerno oblačno vreme z nekaj megle po nižinah. Od ponedeljka, 15. januarja, pa kaže na povečano možnost padavin, tudi po nižinah bo, kot kaže, večinoma snežilo.
