Večina mesecev v letu 2013 je bila toplejša kot običajno, med tiste z negativnim odklonom v večjem delu države se uvrščata februar in marec, v visokogorju tudi maj. Povprečna temperatura zraka je bila v Sloveniji 1 do 2 °C nad dolgoletnim povprečjem. Decembrska povprečna temperatura je pomembno presegla dolgoletno povprečje predvsem po zaslugi razmeroma tople zadnje tretjine decembra.
Bolj sončno kot običajno
V visokogorju se december 2013 uvršča med enega najtoplejših doslej.
Letna vsota ur z neposrednim sončnim obsevanjem je presegla dolgoletno povprečje na severovzhodu države, na jugozahodu in v osrednji Sloveniji. Drugod je bil primanjkljaj pod 10 %. Povsod po državi so bili bolj sončni kot običajno poletni meseci junij, julij in avgust. Z izjemo Dolenjske je sonce sijalo dlje kot običajno tudi decembra. Razen na Obali je sončnega vremena primanjkovalo februarja.
Največ padavin je bilo v Julijcih, kjer jih je padlo nad 2100 mm. Najmanj jih je bilo na Obali, v Beli krajini, na Krško-Brežiškem polju ter na severovzhodu države, kjer niso dosegle 900 mm. Dolgoletno povprečje padavin je preseženo skoraj po vsej državi, izjemi sta Koroška in dela Štajerske, kjer so za dolgoletnim povprečjem zaostajali manj kot 10 %. V večjem delu Pomurja, na Kočevskem, v Beli krajini in južnem delu Dolenjske so dolgoletno povprečje presegli za več kot desetino. Prve tri mesece leta 2013 so padavine presegle dolgoletno povprečje, prav tako maja. Po vsej državi je bil nadpovprečno namočen tudi november. Povsod je padavin primanjkovalo junija in julija ter decembra, večinoma tudi avgusta.
Sveti trije kralji
Niti Sveti trije kralji niso prinesli snega po zaporedoma že šestem zelenem božiču. Meja sneženja se kljub obilnim padavinam ni spustila pod 800 m nadmorske višine. Na Kredarici je bilo do prvega januarskega vikenda 145 cm snega, na Voglu 110 cm in v Ratečah 3 cm. Sveti trije kralji je krščanski praznik, ki ga vsako leto 6. januarja praznujejo v spomin prihoda treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so se prišli poklonit novorojenemu Jezuščku. Sveto pismo govori o njih precej na splošno: imenuje jih modri oziroma učenjaki in ne navaja niti njihovega števila niti imen. Izročilo Svetih treh kraljev izvira iz legend, ki so nastale dosti pozneje.
V 6. stoletju so se pojavila imena Gašper (Kasper), Miha (Melhior) in Boltežar (Baltazar). V ljudski umetnosti so po navadi upodobljeni tako, da je eden Evropejec, eden Azijec in eden temnopolt (ali vsaj temne polti). Na vratih cerkvenih objektov in hiš vernikov lahko vse leto vidimo napis G+M+B (kar pomeni Svete tri kralje), poleg njih pa letnico tekočega leta. Različica tega napisa se glasi C+M+B, kar so kratice latinskega stavka Christus mansionem benedicat! (Kristus naj blagoslovi to domovanje!). Marsikje v Sloveniji in Evropi je okoli praznika Svetih treh kraljev razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, zvezdonosec in Sveti trije kralji, ki pojejo značilne koledniške pesmi, oznanjajo veselo vest, da se je v Betlehemu rodil Jezus, in v današnjem času zbirajo darove za potrebe misijonov. Sveto pismo pripoveduje, da so modri prinesli dragocene darove, zlato, kadilo in miro, tako koledniki simbolično vabijo k darovanju tudi druge ljudi.
Ozimni posevki izgubljajo odpornost
Pretople temperaturne razmere, ki so vztrajale že prejšnji mesec, so se nadaljevale v drugi polovici decembra in na začetku januarja. Mesečna akumulacija temperature zraka je za 10 do 25 °C presegla dolgoletno povprečje, prav tako je bila povsod po državi za več kot 300 °C presežena tudi letna akumulacija temperature zraka (nad temperaturnim pragom 5 °C). V drugi polovici decembra pa so več stopinj previsoke temperature zraka motile prezimovanje ozimnih posevkov, še posebno v dneh, ko so bile previsoke tudi ponoči. V takih primerih so izgubljali odpornosti za preživetje nizkih zimskih temperatur. Na srečo vse do konca decembra ni bilo nenadnih močnih ohladitev, zato ni bilo poškodb zaradi mraza. Dodatno nevarnost za ozimine še vedno predstavlja odsotnost snežne odeje, zaradi česar so posevki ves čas izpostavljeni temperaturnemu nihanju, zaradi katerega je velika nevarnost trganja koreninic in poškodb na razrastišču. Na Vipavskem so bili večkrat izpostavljeni močnemu vetru. Mokra tla so še lahko kljubovala izsuševanju in odnašanju površinskega sloja.
Vremenska
napoved od
9. do 14. januarja
Nad južno polovico Evrope se bo zadrževalo šibko območje visokega zračnega tlaka. V višinah bodo prevladovali zahodni in jugozahodni vetrovi, pritekal bo topel in občasno bolj vlažen zrak. Od nedelje se bo veter obrnil v severovzhodno smer in postopno se bo ohladilo. Do nedelje bo prevladovalo oblačno in toplo vreme, potem pa se bodo temperature precej spustile in bodo bližje običajnim vrednostim za ta čas. Na začetku naslednjega tedna bodo možne tudi manjše padavine.
Reka Sava v Zasavju je poplavljala v manjšem obsegu. Poplavljene površine ob reki Vipavi se zmanjšujejo. Reka Ljubljanica se je razlivala na območju vsakoletnih poplav. Predvsem v visokogorju Julijskih Alp in zahodnih Karavank je velika nevarnost snežnih plazov. V sredo in četrtek bo v zahodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Drugod bo več sončnega vremena, a bo zjutraj po nižinah megla. Še bo razmeroma toplo.
6. januar 1999
Za januar izjemno topel in sončen dan v sredogorju in visokogorju. Na meteorološki postaji Vogel (1535 m) se je temperatura povzpela do pomladanskih 15,5 °C, na Rogli (1492 m) do 13,7 °C, na Vojskem nad Idrijo (1067 m) do 10,6 °C in na Kredarici (2514 m) do 9 °C.
Pregovora
Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.
Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Kralji se vrnejo, zimo obrnejo.
