Edini med 91 notarji, ki mu je lani uspelo ustvariti več kot milijon evrov prihodkov, je ljubljanski notar Miro Košak, kažejo zadnji podatki Notarske zbornice Slovenije (NZS). Leto prej je s sodelavci notariata ustvaril slabo desetino manj, kar pa je bilo kljub temu dovolj za vrh.
Notarji so lani skupaj ustvarili 24,1 milijona evrov prihodkov ali 600.000 evrov več kot leto prej. Na podlagi tega podatka je notarska pisarna v povprečju zaslužila 265.000 evrov prihodkov. A mnogi notarji so bili daleč od izračunanega povprečja. Podatki razkrijejo, da je le 36 pisarn preseglo povprečje, preostalih 55 je ostalo pod črto. Eden je notariat zaradi premalo prihodkov celo zaprl.
Velika prednost
Zdi se, da Miro Košak konkurence tako rekoč nima. Prihodke je povečal za devet odstotkov na 1,07 milijona evrov, najbližji zasledovalec je za njim zaostal za okoli 345.000 evrov. Na drugem mestu je s 723.000 evri Jože Sikošek, sledi pa Uroš Kos s skoraj 688.000 evri prihodkov. Vsi omenjeni notarji imajo pisarne v Ljubljani. Na četrtem mestu je notarka Nada Kumar iz Ljubljane, ki je bila v letu 2015 bolj uspešna (prihodki so se ji znižali za 12 odstotkov), saj je bila uvrščena na drugo mesto. Kumarjeva je edina med prvimi petimi, ki so se ji prihodki znižali. Na petem mestu je prvi notar oziroma notarka, ki ne prihaja iz Ljubljane – Ines Bukovič iz Maribora. Njen notariat je za opravljene storitve izdal za 647.574 evrov računov.
Ko primerjamo prihodke v letu 2015 in 2016., ugotovimo, da jih je najbolj uspelo povečati Košaku, in sicer za 88.879 evrov. Za mišjo dlako je vodilno mesto speljal notarki iz Velenja Frančiški Persea Cetin. Ta je imela v letu 2015 po podatkih, ki so nam jih posredovali iz NZS, slabih 60.000 evrov prihodkov, lani pa že kar 147.825 (povečanje za 87.860 evrov), kar je 147-odstotna rast (notarka naj bi se prav v letih 2014 in 2015 znašla v policijski preiskavi, ker naj bi sodelovala v domnevno spornih poslih). Gledano v odstotkih je Persea Cetinova absolutna zmagovalka med tistimi, ki so poslovali vse leto. Poleg nje se lahko z rastjo prihodkov, večjo od 15 odstotkov, pohvalijo še Edita Špitalar (+ 22 odstotkov) in Gorazd Šifrer iz Maribora (+ 20 odstotkov), Mateja Andrejašič iz Kranja (+ 19 odstotkov) ter Mojca Tavčar Pasar iz Pirana (+ 18 odstotkov). Na drugi strani je daleč največji padec prihodkov prizadel notarja Borisa Kosija iz Maribora, za 26 odstotkov.
Odpovedal se je notariatu
Kar pet jih je v bilanco vpisalo prihodke, nižje od sto tisoč evrov, le eden med njimi pa je novinec, ki ima notariat odprt štiri mesece – Valter Vindiš. Da se v tem poklicu ne cedita le med in mleko, priča dejstvo, da se je en notar letos odpovedal notariatu. »V začetku letošnjega leta je prenehal opravljati delo Darko Šilc iz Ljubljane. V pisni izjavi je navedel, da ne zmore več opravljati notariata zaradi izjemno nizkega prometa, ki mu ni omogočal rednega plačevanja obveznosti iz dejavnosti in drugih na notariat vezanih stroškov. Na osnovi njegove izjave ga je minister za pravosodje razrešil,« so razkrili na zbornici. Čeprav največ prihodkov ustvarijo ljubljanski notarji, to očitno ni nujno recept za uspeh.
Zbornica notarjev, ki ji predseduje Sonja Kralj, notarka iz Slovenj Gradca, poudarja, da podatki o prihodkih nikakor ne pomenijo zaslužka, ampak zajemajo celotna prejeta denarna sredstva iz poslovanja pisarne: »Predstavljajo rezultat dela notarjev in vseh drugih zaposlenih v notarskih pisarnah, kot so notarski pomočniki in administracija.« Pri notarjih je trenutno zaposlenih okoli 300 ljudi, od tega 52 pomočnikov. Poleg tega se iz sredstev celotnega prometa poravnava 22-odstotni davek na dodano vrednost in zagotavljajo plačila zaposlenim in plačila nadomestnim delavcem ob odsotnosti redno zaposlenih. »Iz celotnega prometa se krijejo tudi vsi stroški v zvezi s poslovanjem. Delovanje notarske pisarne je povezano z visokimi stroški, ki pa se jim notar zaradi zagotavljanja pravne varnosti ne more izogniti (vrhunska računalniška oprema, ustrezni prostori za arhiv in ognjevarne omare, predpisane notarske listine in vpisniki itd.),« še pojasnjujejo v zbornici.
Notarji na robu zakona V zadnjih letih niti enemu notarju niso odvzeli pooblastila za opravljanje notariata. Edini ostaja že desetletje star primer Tomislava Ajdiča iz Maribora zaradi sodbe v kazenski zadevi Satex. Tudi v tej zadevi se je pozneje nekoliko zapletlo, Ajdič je celo tožil državo. Pred tedni je v javnosti odmeval še en primer, v katerega je bila vpletena koprska notarka Polka Bošković, ki je bila na okrožnem sodišču v Novi Gorici (nepravnomočno) obsojena na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi sodelovanja pri kaznivem dejanju. Na zbornici zoper njo teče disciplinski postopek, epilog pa še ni znan. Zakon o notariatu v svojem 19. členu določa, da se notar razreši, če je obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen. Vendar razlog za razrešitev nastopi s pravnomočnostjo sodbe. Notarka Frančiška Persea Cetin v letu 2015 ni imela prepovedi opravljanja notariata. Je pa v tem letu bil zoper njo uveden disciplinski postopek. Disciplinska komisija prve stopnje je v disciplinskem postopku zoper njo izdala odločbo, v kateri je ugotovila disciplinske kršitve in ji izrekla disciplinski ukrep. Zoper navedeno odločbo sta vložila pritožbo minister za pravosodje in notarka. Disciplinska komisija druge stopnje je v letu 2016 pritožbi notarke ugodila in razveljavila odločbo disciplinske komisije prve stopnje in zavrgla sklep o uvedbi disciplinskega postopka. |