Kradljivci pulili nezrel krompir

ZAMEŠKO – Ena od njiv ob cesti Šentjernej–Zameško je takšna, kot bi po njej rili prašiči. A niso bili štirinožci, ki bi iskali hrano, ampak so bili v noči na soboto na delu tatovi. Pulili so cimo in pobrali krompir. A ko bi bil ta vsaj že zrel in povprečno debel, da bi ga bilo kaj za v lonec. Ne. Lotili so se krompirja, ki se je šele začel debeliti. In ga s tem seveda uničili.

Razdejanje na njivi

»V nedeljo je na obisk prišla prijateljica in vprašala me je, kakšen krompir imamo. Kar nisem mogla verjeti, ko sem videla razdejanje na njivi,« je začela pripovedovati 64-letna Fanika Tomažin iz Zameškega. Poklicala je policijo in ti so se takoj odzvali, na njivi so bili pravzaprav že pred njo. A kaj več kot ugotoviti, da so bili na delu nepovabljeni gostje, niso mogli. In skupaj so lahko razmišljali, kaj šele bo, glede na to, da so se tokrat nepridipravi pridelka lotili že tako zgodaj, pred nami je namreč še vse poletje in cela jesen.

»Veliko krompirja niso mogli odnesti, saj je še droben. Gre za sorto desire, ki je bolj pozna, je pa na tem delu njive letina uničena. Lotili so se vseh desetih vrst na razdalji kakšnih desetih metrov. Pa tako lepo je letos rasel in cvetel,« razočarano prida Fanika, ki z možem Romanom kmetuje v Zameškem. Seveda so jima v veliko pomoč trije sinovi, a svoj čas zahtevata tudi služba in študij.

Zgodnji tatovi

Tomažinovi imajo nekaj hektarjev zemlje pri domačiji, a jo dva-do trikrat na leto poplavi, saj živijo ob Krki, tako da na boljši pridelek tu ne morejo računati, zato imajo pretežno travnike. »Voda pride skoraj do kozolca,« sogovornica pokaže proti Šentjerneju. So pa prav zato pred kakšnim desetletjem in pol kupili njivo ob cesti Zameško–Šentjernej. A tu se pogosto ubadajo s tatvinami. »Vsako leto pridejo tatovi, a tako zgodaj kot letos še niso prišli, pa tudi tako velikih površin še niso uničili,« pojasni Dolenjka, ki kljub temu, da sta oba z možem že upokojena, počitka ne poznata, hkrati pa skromno pokojnino vlagata v kmetijo.

Tudi semenski krompir so kupili, a da so letos že jedli novega, so ga morali kupiti, saj jim ga je bilo škoda kopati po domači njivi, ker je še predroben. »No, drugim ga ni bilo škoda. Res ne vem, kaj nas še čaka letos,« je razmišljala Fanika, medtem ko smo jo zjutraj zmotili pri pripravi koruze za živino. V hlevu imajo namreč 17 glav pa pujse v svinjaku, brez vinograda tudi ne bi šlo, in zato ni čudno, da so dnevi prekratki za vsa opravila, ki jih zahteva zemlja. In če je ta pri kmetiji izpostavljena pogostim poplavam, je bolje z njivami v Maharovcu, kjer pridelujejo koruzo in ječmen.

Poostren nadzor

Kmetje se v teh krajih res pogosto soočajo s podobnimi tatvinami in prepričani so, da ni zgolj stiska tista, ki bi tatove gnala čez mejo zakona, ampak gre tudi za predrzne in pobalinske tatvine, nepridipravi pa moralnih ovir ne poznajo. In kmete najbolj boli, da se morajo za svoj pridelek celo leto truditi, odpovedovati, vanj vlagati čas in denar, povrhu vsega pa od zemlje plačevati še davke. Potem pa pride nekdo in v poznih večernih ali nočnih urah zagospodari po tujem, verjetno se ob tem še posmehuje pridnim ljudem, ki vse leto delajo in upajo, da si bodo sami pridelali zdravo ozimnico. Tatovi segajo po vsem, kar zraste, najraje pa po krompirju, fižolu, čebuli.

»Tovrstnih tatvin ne podcenjujemo in jih jemljemo resno, zato so policisti Policijske uprave Novo mesto že poostrili nadzor na kmetijskih območjih. Ob tem pridelovalce poljščin pozivamo, naj tatvine prijavijo, hkrati pa naj bodo pozorni na sumljive osebe in o njih obvestijo policijo,« je dejala tiskovna predstavnica na Policijski upravi Novo mesto Alenka Drenik.