Kradljivci krompirja hujši od divjih svinj

NOVO MESTO, ŠENTJERNEJ – »Naredili so huje kot divji prašiči,« je dejal Lado Černe iz Šentjerneja, ko si je ogledoval njivo krompirja, ki so jo pred dnevi obiskali tatovi. Cimo so populili in pobrali le najlepši krompir. Precej ga je ostalo še v zemlji, saj se je zlikovcem zagotovo mudilo, ko so v vreče pospravljali sadove tujih žuljev.

V teh dneh na policijsko upravo Novo mesto kar dežujejo prijave tatvin poljščin. V samo treh dneh so jih možje v modrem prejeli osem, in sicer iz Šentjerneja, Krškega in Novega mesta. Zdaj je najbolj na udaru krompir, ljudi pa je strah še za druge poljščine, saj se sezona polne zrelosti niti začela ni.

»Za semenski krompir smo dali 70 evrov, njivo je bilo treba zaorati, potem smo morali prositi za pomoč pri sajenju, dvakrat smo krompir okopali, ga škropili proti plesni in hroščem, pa 50 evrov je bilo treba plačati za ogrebanje. In davke moramo tudi plačati, nihče ne upošteva tega, da so ti pridelek ukradli,« našteva Anica Černe, ki prizna, da z možem že s težavo obdelujeta domačo zemljo. Leta se jima pač poznajo na zdravju, ona jih šteje 73, on 81. »Trudimo se zato, da jemo domače, zdravo, potem pa pride nekdo in ti dela škodo. Dokler bom lahko, bom delala, a ko mi vsaj kradli ne bi,« se je pridušala. Krompir še niti polne zrelosti ni dosegel, zato ga Černetovi zase še niso kopali. »Raje sem šla v trgovino po tisti kilogram ali dva,« je še dodala.

Na tatinske pohode tudi otroci

Ja, zgodaj se je letos začela sezona tatvin, jesen je še daleč, zato je ljudi, ki srčno obdelujejo svoj košček zemlje, strah, kaj še bo. In kjer koli se ustavimo po šentjernejski občini, slišimo različne zgodbice z domačih polj. »Pred dvema dnevoma, ura je bila okoli pol sedmih zvečer, sem okopavala na njivi. Zaslišala sem glasno govorjenje, ki se je sprevrglo v vpitje. Počepnila sem, potem pa videla, kako je skupina Romov, kakšnih 15 jih je bilo, med njimi tudi otroci, na sosednji njivi pulila krompir. Zakričala sem, kaj počno, in jim zagrozila s policijo, potem pa so se razbežali. Videla sem, kako je eden imel polno vrečo na hrbtu,« je dejala občanka iz okolice Šentjerneja. Nedavni dogodek ji je vlil veliko strahu v kosti, tako da si sama ne upa več na njivo. V isti vasi izvemo, da skoraj ni njive, ki je ne bi obiskali nepridipravi. Odnašajo vse; fižol, čebulo, redkev … Zgodi se, da visoki fižol izpulijo s koli vred, ga odvlečejo v gozd in oberejo. Kmetje so zato vse bolj previdni, tako čebulo na primer pustijo rasti v plevelu, da ni vidna.

»Predlani so nam populili skoraj polovico krompirja, lani ne, ker smo njivo zasejali z ječmenom, letos so bili tatovi že v krompirju. In bog ve kolikokrat bodo še do jeseni. Ne moremo ves čas dežurati, njive pa zdaj zakriva še koruza, tako da se imajo tatovi kam skriti,« je razmišljal R. M. Dodal je, da so na njivah največkrat zasačeni Romi, ki pa niso edini, ki kradejo. Tudi kakšen bolj svetle polti in iz urejenih družin se najde med tistimi, ki se z vrečko v roki sprehaja med polji in nabira zelenjavo za v lonec.

»Ne bi bilo problema, če bi prišel na vrata in rekel, da potrebuje hrano. Dal bi jo z veseljem, ne pa da sam gospodari po tuji zemlji in dela še škodo,« pravi Lado Černe, njegovo njivo tatovi redno obiskujejo že deset let. »Ko sem bila še otrok, so v našem kraju že živeli Romi. Prišla je Rominja in mamo prosila za kruh. Mama ji ga je dala, pa še nekaj krompirja povrhu, njenemu možu, ki je imel oslička, pa je oče naložil malo mrve. Takrat Romi niso dobili nobene socialne pomoči, a ni bilo nikoli pokradeno po njivah,« je dodala Anica in predlagala, da bi tudi šentjernejska občina sledila trebanjski, ko je župan Alojzij Kastelic tamkajšnjim Romom dal zemljo, pa naj si sami pridelajo zelenjavo.

Sramota 
za državo

Černetova se je spomnila let, ko je bila še občinska svetnica, in v tistem času so bile težave s smetmi okoli romskega naselja. Pa je takratni direktor občinske uprave Milan Jakše predlagal, naj namestijo zabojnike za smeti, Romi pa morajo pospraviti okolico, sicer bi se jim to poznalo pri finančni pomoči. Dosegli so red in gotovo bi se dalo red narediti tudi pri tatvinah. »Občina bi lahko sprejela odlok, da bi v primeru tatvin Romom vzeli socialno pomoč in z njo ljudem poplačali škodo. Pa četudi vsem in naj se sami zmenijo, kdo je kradel, ali naj povedo, kdo je tisti, ki si nabira ozimnico po tujih njivah,« je razmišljal Lado in dodal, da so tudi te kraje sramota za državo, pravzaprav odsev stanja v družbi, ki pa kaj drugačen že ne more biti, če živimo v državi, kjer še banke in največja podjetja kradejo, pa se nikomur ne zgodi nič.

A ljudi, ki živijo skromno in od svojih žuljev, tudi tatvina pridelka, pa čeprav jo državni organi ocenijo na vsega nekaj deset evrov, prizadene in udari po žepu. Tudi zato policisti, ki poudarjajo, da tovrstnih tatvin ne podcenjujejo, pozivajo ljudi, naj tatvine prijavijo, včasih namreč takšna dejanja dobijo epilog. Zaradi povečanega števila tatvin bo popoldne in zvečer na terenu več policistov.