LJUBLJANA – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pripravila nabor ukrepov, ki jih bo predlagala vladi in državnemu zboru (DZ), da bi bila proces privatizacije in projekt slabe banke transparentna in uspešna. To je po današnjem pogovoru s predsednikom KPK Goranom Klemenčičem povedal predsednik republike Borut Pahor.
Predsednik republike in predsednik KPK sta se danes sestala ravno zato, da bi spregovorila o ukrepih komisije, ki bi spremljali proces privatizacije in projekt slabe banke. V preteklosti Slovenija po besedah Pahorja za takšne projekte namreč ni imela znanja ali sreče. Ali pa zaradi naklepnih in koristoljubnih ravnanj takšni procesi niso bili transparentni ter z javnofinančnega in gospodarskega vidika uspešni, je povedal predsednik republike in dodal: »Zdaj mora biti drugače.«
Komisija pripravila seznam ukrepov
Namen pogovora je bil torej razprava o tem, kaj lahko KPK, predsednik republike ter pristojne institucije storijo, da se slabe izkušnje s podobnimi procesi ne bi ponovile. Komisija je zato pripravila seznam ukrepov, ki jih odločevalcem, tako vladi kot DZ, predlaga za to, da bi bila ta dva projekta transparentna in uspešna, je pojasnil Pahor.
Glede privatizacije sicer predsednik republike meni, da bi morali namesto seznama podjetij za privatizacijo imeti seznam tistih, ki naj ostanejo v državni lasti, ker jih je manj. »V bistvu se je država izkazala kot slab gospodar,« je prepričan Pahor.
Po njegovih besedah lahko iz primerljivih praks razberemo, da lahko zasebna iniciativa oziroma zlasti tuji vlagatelji, ki imajo strateške interese, zelo koristijo. »Zaradi tega naš nacionalni interes ne bo ogrožen, ampak nasprotno – zaščiten bo,« je poudaril.
Klemenčič predvidenih ukrepov še ni konkretneje pojasnjeval. Kot je dejal, so v zadnjem mesecu pri njihovi pripravi intenzivno sodelovali s predstavniki ministrstva za finance in s predstavniki slabe banke. Še ta teden pa naj bi bili tudi končani in posredovani vladi.
Za izognitev životarjenju, ciklični regresiji in recesiji
Gre pa po njegovih besedah za zelo praktične in konkretne ukrepe, ki so po izkušnjah komisije tako pri delovanju bančnega sistema kot tudi državne uprave pomembni za omejevanje zelo realnih tveganj. Dokument bo tudi javen, vendar šele, ko se bodo z njim soočili tudi pristojni organi. »Bomo pa zelo glasni, če se bo izkazalo, da bo to spet samo še en papir, ki ga nihče ne bo jemal resno,« je še napovedal Klemenčič.
Je pa s stališča KPK jasno, da smo brez ustreznega institucionalnega okvira omejevanja koruptivnosti nekaterih nosilcev ekonomske in politične moči na državni in lokalni ravni obsojeni na »životarjenje, ciklične regresije in recesije«, je opozoril Klemenčič.
Kljub nespornemu napredku v zadnjem času resne politične volje na tem področju še ni, je poudaril predsednik KPK. Prevelik del političnega prostora je po njegovi oceni namreč obremenjen s svojimi preteklimi ravnanji. Tudi komisija ne more delovati v vakuumu, zato potrebuje partnerja, in to v vseh treh vejah oblasti, je poudaril.
»Vprašanje krepitve pravne države, transparentnosti ter omejevanja korupcije in klientelizma mora biti naš skupni cilj,« je dejal Klemenčič. Da še ni tako, se zave vsakič, ko kot predstavnik komisije prestopi prag parlamenta, kjer bi jih »žal večina političnega spektra najraje utopila v žlici vode«.
