Pred približno dvema letoma je složno odstopil celoten senat Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), njegovi člani s predsednikom Goranom Klemenčičem na čelu pa so odšli novim izzivom naproti, kot se diplomatsko reče (izzivi se po navadi berejo: boljše službe). Od nekod pa so prav tako novim izzivom naproti prišli novi borci proti korupciji s predsednikom Borisom Štefanecem in njegovo namestnico Almo Sedlar na čelu. Žal sta si ta dva že od ustoličenja v laseh namesto v boju s korupcijo. Ob najnovejšem površinskem pranju umazanega perila se sprašujem, zakaj trpita drug ob drugem, ko se pa očitno živa ne prenašata. Morda ju žene poslanstvo in odgovornost, morda le dovolj mehka foteljčka, morda kdo ali kaj tretjega. Kakor koli že, v njunem trpljenju najbolj uživa prav slovenska korupcija, ne nazadnje to čivkajo tudi vrabci na slabi banki.
Domnevni poznavalci razmer zamerijo Štefanecu, ker ne popusti pod plazom očitkov in ne odstopi, ampak trmasto vztraja, jaz pa še zmeraj mislim, da je v zadevi »propad kapeka« bistveno, kar se mi je na tem mestu natipkalo pred približno letom in pol: 'In če se preda Klemenčič, potem pač pride Štefanec'.
Bogve, kdo bi prišel, če bi se predal Štefanec, ampak vztrajnost prekmurskega odvetnika je precej večja, kot je bila pripravljenost zdajšnjega pravosodnega ministra, to je že treba reči. In spletna aplikacija Supervizor, ki omogoča vpogled v transakcije javnih institucij in družb v lasti države ter občin in so ga na Institutu Jožef Stefan pred dnevi izbrali za najboljši dosežek na področju informacijskih tehnologij v sezoni 2014/15, spet deluje. Če je verjeti Štefanecu, ne bo več ugasnila. Tako kot sam najbrž ne bo nikoli odstopil. Odstopiti pa ga tudi ne morejo, saj, kot je poudaril predsednik Pahor, je »KPK samostojen in neodvisen državni organ, ki samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja določene naloge. Nihče nima pravice posegati v njihove pristojnosti, tudi predsednik republike ne.«
Korupcija pa v smeh.
