LJUBLJANA – Kar nekaj razburjenja je izzvala novica o ukrepih ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika za razvoj slovenskih podjetij: podelil je namreč več kot 300 tisočakov težko subvencijo podjetju, s katerim je povezan tudi sam. Na delu je že Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo uvedla postopek preveritve obstoja nasprotja interesov pri opravljanju javnih nalog ministra Stepišnika.
Komisijo pa je presenetil poziv Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je komisijo pozvala, naj v primeru, da ne bo ugotovila kršitev glede podelitve subvencij podjetju, povezanemu s Stepišnikom, zahteva ustrezno spremembo zakona.
Kaj sploh hoče stranka SLS?
Zakaj? Prav poslanci SLS so leta 2011 začeli postopek za mehčanje zakona, ki je uzakonil to, kar se dogaja danes, sporočajo iz komisije. V stranki SLS si morajo osvežiti spomin na postopek, ki je pripeljal do današnje trenutne zakonske rešitve oziroma na spreminjanje 35. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. »Če bi namreč še veljala prvotna verzija tega člena, ki je stopila v veljavo 5. 6. 2010, podjetje, s katerim je povezan minister Stepišnik, ne bi smelo prejeti sredstev ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je bilo po takratnem členu vsakršno poslovanje med organom in funkcionarjevim podjetjem absolutno prepovedano (razen pomoči ob naravnih nesrečah),« pravijo v komisiji.
Določba 35. člena omenjenega zakona je bila omiljena aprila 2011, pri čemer je predlog za spremembo 35. člena najprej vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom (SLS), ki je v predlogu izpostavila prestrogo ureditev omejitev poslovanja v ZIntPK. Ta je namreč med drugim preprečevala, da bi funkcionarji lokalne samouprave (župani, podžupani, občinski svetniki) pridobivali na primer kmetijske subvencije od občine, v kateri opravljajo funkcijo.
Stepišnik do subvencije zaradi spremenjenega zakona
»Predlagana poslanska novela je med drugim predvidevala rešitev, po kateri bi komisija lahko v določenih primerih izdala dovoljenje za poslovanje ali dodelitev sredstev funkcionarjem s strani organa, pri katerem opravljajo funkcijo, čemur smo se na komisiji uprli, saj bi tovrstna pristojnost pomenila še dodatne pritiske na naše delo, hkrati pa ni primerno, da o dovoljenosti poslovanja odloča državni organ, saj morajo na tem področju veljati za vse enaki zakonsko določeni kriteriji,« so zapisali na komisiji, kjer nadaljujejo, da je bila posledično sprejeta vsebinska rešitev, ki jo 35. člen ZIntPK vsebuje še danes in je omogočila tudi podelitev subvencije podjetju, s katerim je povezan minister Stepišnik.
Ker je do omilitve zakona prišlo na podlagi angažiranja poslancev SLS, ki so se jim v 'akciji' pridružili še številni drugi poslanci, so v KPK presenečeni, da zdaj ista stranka poziva k (ponovni) zaostritvi zakonske ureditve – kar komisija sicer podpira.