LJUBLJANA, KOPER – »Primer Gašparja Gašparja Mišiča ni eksces, je simptom določenega stanja. Stanja, v katerem sta sistemska in politična korupcija – kot posledica sprege političnih ter drugih ozkih interesnih skupin in elit pri upravljanju velikega dela slovenskega gospodarskega in finančnega sistema – ključno prispevali k moralnemu in gospodarskemu propadu Slovenije, k poglabljanju nezaupanja ljudi v institucije pravne države in demokracijo ter k blokadi gospodarskega razvoja države,« se je na poziv Civilne družbe za pravično Slovenijo in stranke NSi, naj razišče ozadje imenovanja Gašparja Gašparja Mišiča, odzvala Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Brez odgovornosti
Področje upravljanja družb v večinski lasti države (in na lokalni ravni občin) je v slovenski politični realnosti in ob relativno nizki kulturi korporativnega upravljanja izpostavljeno izrazitim tveganjem s področja sistemske in politične korupcije ter nasprotja interesov, so zapisali v sporočilu za javnost in dodali: »Uveljavljanje osebne, moralne, politične, odškodninske ali kazenske odgovornosti za ravnanja in opustitve, povezane z upravljanjem omenjenih družb, je skozi celotno zgodovino samostojne države skoraj ničelno.«
Danes v finančnem in gospodarskem krču ne gre več za politični preužitek na škodo javnega interesa, v mnogih primerih gre za preživetje, zato je, tako KPK, »prerivanje okoli tega korita« tudi bolj očitno in brutalno. »Metodologija je enaka, le igralci na vrhu se občasno spreminjajo; skoraj brez izjeme so jo in jo še danes uporabljajo v vseh političnih spektrih.«
Naredili niso niti enega koraka
Izpostavljajo, da v KPK že dalj časa na to argumentirano in glasno opozarjajo, tudi s poročili in pismi vladam ter državnemu zboru. »A do vsebinske razprave o rešitvah še nikoli ni prišlo. Od ustanovitve in pozneje razgradnje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, ki je sicer nesporno imela svoje pomanjkljivosti, ni ne prejšnja ne sedanja vlada storila ali dokončala nobenega dejanskega koraka, ki bi vzpostavil normativni in institucionalni okvir obvladovanja tveganj upravljanja kapitalskih naložb države, ki so danes že splošno znana.«
Politično kadrovanje v Sloveniji ni kaznivo dejanje
»KPK lahko ob zadnjih dogodkih zapiše le: politično kadrovanje v Sloveniji ni kaznivo dejanje, je izraz sistemske in politične korupcije ter izraz nizke stopnje politične in korporacijske kulture, ne pa tudi korupcija v ožjem pomenu besede, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Tak, vsem na očeh – očitno neustrezen in nezadosten – je regulatorni ter institucionalni okvir delovanja v Sloveniji in velika večina levih ter desnih vlad v zadnjih dvajsetih letih ni pokazala bodisi znanja, bodisi pripravljenosti, bodisi sposobnosti oziroma moči, da bi to spremenila. Ne glede na pozive KPK, policiji ali sodstvu, bi bil čas, da se politika na eni in na drugi strani zave, da tega v trenutnem pravnem okolju ne morejo spremeniti nadzorni organi sami,« je zapisano v sporočilu KPK, ki jo vodi Goran Klemenčič.
Prevzeti odgovornost
KPK pričakuje, da se bodo nosilci politične oblasti – če so njihovi skoraj soglasni odzivi na neprimernost take prakse vsaj malce iskreni – zavedeli svoje skrb vzbujajoče nemoči in nezmožnosti preprečiti take politično-korporativne kadrovske prakse in da bodo v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti končno vzpostavili pravni ter institucionalni okvir, ki bo take nesprejemljive kadrovske prakse dejansko onemogočil in, kar je še pomembnejše, vzbudil prepotrebno zaupanje v njihovo kredibilnost ter sploh zmožnost/sposobnost učinkovitega upravljanja javnih zadev, vključno z zagotavljanjem gospodarskih koristi Republike Slovenije. KPK zato ponovno poziva nosilce oblasti, da prevzamejo odgovornost in dolžnost, povezano z vzpostavljanjem ustreznega kontrolnega okvira učinkovitega in transparentnega upravljanja državnega premoženja, in povedo, kdaj ter kaj bodo storili, da se bodo stvari izboljšale, da se samoomejijo in izkažejo dovolj zrelosti, odgovornosti in moči, da preprečijo spopade omrežij in prevlado klientelističnih ter ozkih zasebnih interesov nad javnim interesom.